Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petek, 7. apr. 2023

TV Slovenija 2 • Pet, 7. apr.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Vsak narejen izdelek, ki ga uporabljamo, vsaka zgrajena stavba/sezidana zgradba, ki jo uporabljamo, in sploh vsako naše dejanje sproščajo v okolje ogljikov dioksid, toplogredni plin, ki prispeva k višanju povprečne temperature na Zemlji. Trenutno je v zraku največja koncentracija ogljikovega dioksida v zgodovini njegovega merjenja. Ker želimo omejiti izpuste ogljikovega dioksida, smo jih začeli računati in vrednotiti. Pri tem upoštevamo tako rekoč vse: material, iz katerega je izdelek narejen, proces izdelovanja, pot surovin. Talilni vložek na primer je del varovalke, ki je sestavljen iz več različnih kovin. Koliko izpusta ogljikovega dioksida nastane pri njegovi proizvodnji? Kako podjetja najdejo točke, kjer je največ izpustov CO2 in jih spremenijo?

Obiskali smo Mariborski akvarij terarij, ki v letošnjem let praznuje sedemdeset let obstoja. V ZOO Ljubljana smo spoznavali zlatolične gibone, kritično ogroženo vrsto iz Vietnama. V veterinarskem nasvetu opozarjamo na to, da živali s svojim vedenjem pogosto prikrivajo bolečine, slabo počutje in kako pomembni so zato redni veterinarski pregledi. Z ljubiteljema živali smo se pogovarjali o ljubezni do grlic in psov pasme maltežan. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

PRVE SETVE IN SAJENJA
Tudi Davor Špehar je na svojem vrtu v Roženplju že pričel s prvimi setvami in sajenjem. Ko česen razvije vsaj 10 cm visoke liste, ga pognojimo, v mešani posevek pa lahko dodamo rdečo peso. Vse polnejše postajajo tudi grede v Davorjevem rastlinjaku.
CEPITEV JABLAN
V začetku aprila, preden jablane in hruške zacvetijo, lahko opravimo cepitev. Slavko Turšič najraje cepi z dolago oz. kopulacijo. Enoletne cepiče, ki jih je nabral pozimi in hranil v zamrzovalniku, je spojil z mladimi sejančki jablan.
UTRINKI S CELJSKIH SEJMOV
Pred dvema tednoma je Celjski sejem gostil kar 5 sejmov, na katerih so se razstavljavci predstavili tudi s svojimi domačimi izdelki z vrta. Prijeten klepet hitro mine ob pitju posebni kavi, ki so jo pripravili na sejmu kave.
PRED CVETNO NEDELJO
Spomladansko pisano dekoracijo je Sebastjan Lipar tokrat sestavil iz primul s polnjenimi cvetovi in bršljana. V prevešajoče se veje je dodal še butaro.
navrtu@rtvslo.si

Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem.

Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.

Orkester Johanna Straussa pod vodstvom Andréja Rieuja praznuje 30. obletnico, ki jo proslavi s posebnim koncertom na trgu Vrijthof v dirigentovem domačem mestu Maastrichtu. Nekateri člani orkestra so z njim že od vsega začetka. V oddaji se spominjajo prvih nastopov, ko si ni nihče zamišljal, da bo orkester nekoč odhajal na turneje po vsem svetu, nastopal pred tisoči poslušalcev ter snemal zgoščenke in televizijske oddaje. Videli bomo posnetke najuspešnejših točk, pri katerih so se morali glasbeniki še posebej potrudili in pokazati prave igralske spretnosti. Rieu bo pokazal nekaj pisem oboževalcev, ki ga vsak dan zasujejo s kupom pošte.

Mati božja dobrega sveta je stara, tradicionalna sardinska zgodba, ki ji slavna sardinska umetnica Simona Gandola vdihne novo življenje z izvirnimi risbami iz peska.

Neposredni prenos bogoslužja velikega petka iz evangeličanske cerkve v Moravskih Toplicah.

Vrhunska slovenska mezzosopranistka Monika Bohinec je že štiri sezone članica Dunajske državne opere, gostuje pa tudi na drugih uglednih koncertnih in opernih odrih po svetu. Posebej za televizijsko upodobitev smo z Moniko Bohinec in Simfoniki RTV Slovenija posneli eno najlepših opernih arij, arijo Dalile iz opere Samson in Dalila. Skladatelj Camille Saint-Saëns jo je napisal po biblični zgodbi o izraelskem junaku, ki ga premaga ženska zvijačnost. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Klemen Dvornik.

Za istrsko arhitekturo je med drugim značilno, da so hiše v vasi strnjene okrog ozkih ulic, tudi zato, da je ostalo čim več okoliškega zemljišča nepozidanega. Družina mlajšega arhitekta se je tako ob odločitvi, da postavi hišo zase na mestu majhnega, napol podrtega gospodarskega objekta, znašla pred zahtevno nalogo. Nova hiša je smela zasedati enako majhen tloris nekdanjega objekta, zato so lahko šli samo »v višino«.
Še pred desetletjem ali dvema smo jih občudovali na fotografijah iz tujine, danes pa so hiške, ki smo jih odkrili v Prekmurju, vse bolj popularne tudi pri nas. Eden od razlogov za njihovo priljubljenost je hitra izdelava, poleg tega pa lahko lesene mobilne hiške kadarkoli preselimo na novo lokacijo.
Nove arhitekturne smernice so začrtane v luči varovanja okolja in naravnih virov, ker gradnja morda bolj kot si mislimo izkorišča naše naravne vire. Pri tem nam premišljena uporaba lesa za gradnjo lahko pomaga, tako kot z lepim zgledom priča lesni paviljon v Planici.

Že v starem veku so si arhitekti s sredozemskega območja prizadevali, da bi iz Jeruzalema ustvarili biser Bližnjega vzhoda. Skozi stoletja so pod različnimi vladarji
tam zrasla pomembna verska obeležja za tri največja monoteistična verstva. Tako lahko danes Judje molijo pred Zidom žalovanja, zadnjim ostankom Starega templja. Kristjani lahko obiskujejo Baziliko Svetega groba, kjer je umrl Jezus. Za muslimane pa Kupola na skali hrani najpomembnejši odlomek iz Korana. Dokumentarna oddaja prikaže, kako so te najsvetejše stavbe v Jeruzalemu gradili, da so lahko uspešno kljubovale času, potresom in vojnam ter se ohranile vse do danes.

JERUSALEM, BUILDERS OF THE HOLY CITY / JÉRUSALEM, LA CONSTRUCTION DE LA CITÉ DE DIEU / Francija / 2022 / Režija: Guilain Depardieu

Velikonočno praznovanje zaznamujejo raznoliki obredi, med katerimi je značilno obiskovanje božjega groba, kar je v verzih opisal tudi pesnik France Prešeren. Na veliko soboto se verniki z molitvijo in petjem zbirajo ob kulisi, ki ponazarja grob, v katerega so po svetopisemskem poročilu položili Kristusa. Božji grobovi so po slovenskih cerkvah navadno postavljeni le za velikonočne praznike, v nekaterih primerih pa so v posebnih kapelah in so del stalne likovne opreme cerkve. V oddaji bodo domačini predstavili naslikani kulisni božji grob v katedrali v Gornjem gradu, stekleni božji grob v župnijski cerkvi na Vačah in Plečnikov božji grob pri kamniških frančiškanih. Ti božji grobovi so umetnostni in obrtni dosežek ter zbujajo občudovanje mnogih obiskovalcev.

Neposredni prenos pobožnosti križevega pota, ki ga bo v rimskem Koloseju vodil papež Frančišek.

15. del: Trije prijatelji
Maurice sporoči Hollingu, da je umrl njun dobri prijatelj Bill Planey. Pretresena se napotita k zasneženi Billovi koči, da bi ga pokopala na Brezimni točki, kraju, ki ga je Bill izbral za grob že davno, ko so še skupaj taborili in pohajkovali po divjini. Pri koči spoznata, da je bil Bill poročen in da se je precej poredil. Vdova Solvang ju bogato pogosti in se odloči, da gre z njima, saj jo tam ne veže nič več. Ko prispejo do neke krčme, se Holling in Maurice pridružita kvartopircem. Medtem Chris v Cicelyju svoje poslušalce razveseljuje z branjem Klica divjine Jaka Londona.

NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1992
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

V dokumentarcu Za pogledom spoznamo pet gospa, ki stanujejo v ljubljanskem domu za starejše občane. Kljub zrelim letom rade živijo.

Pa čeprav zunanji svet le opazujejo s stola ob oknu... Ženski v zahodnem svetu staranje ni dovoljeno, pomembno je, da je lepega videza, da nima gub in je vitalna. Takšna miselnost je absurdna in zanika življenje v njegovem bistvu: »Staram se, ker živim!«. Njihova telesa so zgolj posode, v katerih prebivajo ženske različnih starosti – iz obdobij, ki so jih gospe že preživele. Danes potujejo po svoji volji in se v preteklih življenjih ustavijo tam, kjer jim je ljubo. Sodobna družba ima starostnike za odvečne ostaline preteklosti, ki jih čaka le še smrt. Ljubezen do življenja pa je tisto, nad čimer naj bi se ljudje zamislili ob ogledu tega dokumentarca.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov