Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Krščanski adventistični cerkvi že vrsto let pripravljajo dopisni zdravstveni tečaj z naslovom "Čili in zdravi", ki ljudem sporoča, da zdravje ni naključje, da je lahko tudi zdrava hrana užitek in da se lahko prav vsak na konstruktiven način sooči s stresom. V slovanskem izročilu velja zvezda Jutranjica za hči sonca. Simbol osem krake zvezde je globoko usidran v našem staroverskem izročilu. Njegova raziskovalka je tudi Irena Petrič iz kluba Veles, ki želi navdihniti ljudi, da vpletejo stare modrosti v vsakdanje življenje.
50 let izhajanja praznuje Mavrica – katoliška revija za otroke, starše, katehete in vzgojitelje. Otroci jo imajo radi, saj posreduje verske vsebine na razumljiv, igriv in privlačen način. Mavrica ostaja vsa leta zvesta sporočilu: »Bog te ima rad, je vedno ob tebi in ima s teboj velike načrte.« V Sinagogi v avstrijskem Gradcu je sredi januarja zasvetila umetniška instalacija Čudež hanuke. Fascinantno svetlobno in zvočno instalacijo iz akrilnega stekla v obliki svečnika hanukija je na pobudo graške judovske skupnosti in njenega predsednika zasnoval mladi slovenski oblikovalec Matic Veler.
Lanskega oktobra je papež Frančišek začel sinodalni proces z naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo. Cerkev vabi k premisleku, kako naj na različnih ravneh uresničuje »skupno hojo«, da bo v sodobnem času uspešno oznanjala evangelij in izvrševala zaupano ji poslanstvo. Več o tem kaj je sinoda, kakšni so njeni cilji in pot, po kateri bo Cerkev prišla do njih ter zakaj je ravno sinodalnost pot, ki jo Bog pričakuje od Cerkve tretjega tisočletja pa v tokratni oddaji.
11. februarja je svetovni dan bolnikov. Kako ljudem z duševnimi boleznimi pomagajo posvečene osebe? 11. februarja je svetovni dan bolnikov. Tudi za 30. po vrsti je papež napisal poslanico z vodilom »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče«. Spodbuja nas, da okrepimo bližino in služenje bolnim ter njihovim družinam. V času pandemije zaradi načina življenja število obolelih z duševnimi boleznimi narašča. Država jim poskuša s socialnimi službami izven bolnišničnega ali zavodnega zdravljenja omogočiti dostojanstveno življenje, a oskrba je vendarle prepuščena svojcem, če jih imajo. Kako pa so jim blizu posvečene osebe, ki imajo v svojem poslanstvu delo z bolniki in obrobnimi? O tem se bomo v studiu pogovarjali z gosti. V težko ozdravljivi bolezni pomaga vernim pri celostnem zdravljenju tudi zakrament bolniškega maziljenja. Prejmemo ga lahko večkrat, v hudi bolezni ali pred težkimi operacijami. Le še izjemoma pokojniki do časa pogreba ležijo na domu. Nekdaj je bil to način, da so se svojci lahko od pokojnika poslovili, najbližji pa so jih pri druženju v procesu žalovanja pomagali. Za duhovno rast v času individualizma in razdeljenosti mesečno poteka na Teološki fakulteti v Ljubljani duhovno akademijo na temo prijateljstva. Lunine sanje je naslov pesniške zbirke, ki jo je napisala Saša Rolih s cerebralno paralizo.
Sodobni način življenja predstavlja za moške velik izziv. Mnogi so pot iz sužnosti novodobnih zasvojenosti našli v mednarodnem programu Exodus 90, ki že tretje leto poteka tudi pri nas. Združuje moške, ki si želijo zaživeti polno, svobodno in dostojanstveno. Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, 24 ur na dan, je januarja potekal že 14. leto zapovrstjo. Zaradi koronavirusne bolezni se je tudi letos preselil na splet. Geslo letošnjega Svetopisemskega maratona je bilo »Glej, vse delam novo«.
Olimpijske igre v Pekingu so se začele na mednarodni dan bratstva. Papež Frančišek poziva h kulturi družbenega prijateljstva. Kultura pa je povezana z vero. V okrožnici Vsi bratje je papež dejal, da vera navdihuje in vodi kulturo skozi stoletja do današnjih dni. Slovensko kulturo s svojimi darovi oblikujejo umetniki. Nekaterim med njimi bodo tudi letos podelili Prešernovo nagrado in nagrade Prešernovega sklada. Drugega februarja, na praznik Gospodovega darovanja ali svečnico, po slovenskem običaju sklenemo božični čas. Svečnica je dan Bogu posvečenega življenja. Februarja vabi papež k molitvi, namenjeni posebej redovnicam in posvečenim ženam. Redovnice in redovniki pa so tudi pri nas vabljeni, da se vključujejo v sinodalno dogajanje Cerkve na Slovenskem. Z učitelji in vzgojitelji jih je Inštitut Integrum povabil na strokovni seminar o moči dotika.
S prenosi bogoslužij in slovesnosti v širši kulturni prostor umeščamo obredje in simboliko, ki je skozi zgodovino sooblikovala slovensko kulturo.
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so obeležili tudi v Judovskem kulturnem centru v Ljubljani. Z glasnim branjem imen so se poklonili vsem slovenskim Judom, ki so jih pokončali v nacističnih taboriščih smrti. Spominskemu večeru so posvetili predstavo »Judovski pes« izraelskega pisatelja Asherja Kravitza v izvedbi igralca Mihe Rodmana. Spominu na žrtve holokavsta posvečamo tudi prispevek o tlakovcih spomina v Mariboru, kjer na tragično usodo tamkajšnjih Judov spominja dvanajst spotikavcev. Postavili so jih v spomin preminulim članom družin Kohnstein in Singer. O njih spregovoril Boris Hajdinjak, direktor Sinagoge Maribor.
V januarju je Svetemu pismu posvečena nedelja Božje besede. Za vodilo ima misel »od branja do oznanjevanja, od bralca do oznanjevalca«. V januarju je Svetemu pismu posvečena nedelja Božje besede. Za vodilo ima misel »od branja do oznanjevanja, od bralca do oznanjevalca«. Da je beseda v Svetem pismu živa in v življenju učinkovita, spoznavajo udeleženci v bibličnih šolah in skupinah. Božjo besedo zato tudi vsak dan premišljujejo in si jo vzamejo za vodilo dneva. Sveto pismo je zbirka največkrat prevedenih in najbolj branih knjig na svetu. Govori o izkustvu življenja izraelskega ljudstva. V njej najdemo modrost življenja, opisuje tudi življenje družine in ravnanje mladega človeka. Prvi, ki je prevedel Sveto pismo v latinski jezik je bil veliki cerkveni učitelj, doma iz naših krajev, sv. Hieronim. Več kot 1600 let po njegovi smrti pa smo dobili njegova pisma v slovenskem jeziku, ki nam odkrivajo gorečega biblicista in asketskega apologeta. Božični čas pa se po slovenskem običaju končuje na praznik Gospodovega darovanja, svečnico. Poslovili se bomo od jaslic, ki so v zimskih dneh prinašale toplino in svetlobo v naše domove in svetišča. Svoje zgodbe življenja so vanj zapisovali rezbarji, med katerimi je Marijan Vodnik. K ogledu gibljivih jaslic pa nas je povabila družina Sluga.
Tragična usoda milijonov Judov, ki jih je brutalni aparat nacistične Nemčije izbrisal z obličja Zemlje v holokavstu v letih od 1941 do 1945, je doletela tudi družino Silberstein Savić. O njihovi usodi nam je pripovedovala gospa Estera Savić Bizjak, hčerka Stevana Savića, ki je edini od družine preživel mučenja v zloglasnem taborišču Auschwitz-Birkenau. Oddajo posvečamo Dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki ga vsako leto obeležujemo 27. januarja.
24. januarja goduje zavetnik medijev sveti Frančišek Saleški. Verska vzgoja otrok prek spletnih medijev je pri nas v nastajanju. 24. januarja goduje zavetnik medijev in medijskih delavcev, sveti Frančišek Saleški. Kako pa pri nas poteka verska vzgoja otrok po spletnih medijih? Revija Mavrica praznuje 50. obletnico izhajanja. Z njo sodeluje tudi Jure Sešek, urednik Sobotne iskrice na Radiu Ognjišče. Prizadeva si, da otrokom glede na letni čas in liturgično leto posreduje dobre, tudi verske zgodbe in spoznanja. Kristjani pa od 19. do 26. januarja molijo za edinost. Nekatere krščanske Cerkve, med njimi je tudi ruska, priznavajo le svojo pravovernost. Pogovori za zbliževanje potekajo med katoliško in rusko Cerkvijo. Papež Frančišek se bi tudi rad ponovno srečati s patriarhom Kirilom. Pred nedeljo Božje besede pa vabi k sodelovanju Svetopisemski maraton, ki tudi letos poteka po aplikaciji Zoom. Nekaterim bralcem je Sveto pismo spremenilo življenje. Jasličarstvo ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo. Vsake jaslice pripoveduje posebno zgodbo iz življenja umetnika, kjer se v trpljenju rojeva upanje, tudi naše, delo Tomaža Lavriha.
»Moč moškega žalovanja« je novi projekt Slovenskega društva hospic. Z njim želijo spodbuditi moške, da ranljivosti in bolečin ne skrivajo, ampak se z njimi soočijo in o njih spregovorijo. Za nas so spregovorili Rudi Sekolovnik, Špela Jambrek, Edin Duraković, Žiga Čamernik in Miralem Zec.
Obdobje koronavirusne bolezni 19 še ni minilo. Bolezen je še vedno med nami in tako ali drugače zaznamuje naša življenja. Zdaj smo verjetno že vsi precej naveličani posebnih razmer, hkrati pa smo tudi vsi povabljeni, naj izboljšujemo življenje in pomagamo, kjer lahko. Kolikor zmoremo. Kar znamo. In tako postanemo del rešitve, ne del težav.
Božiča ni brez svete noči. Tudi nam so v preteklem letu in bodo tudi v prihodnjem letu mnogi srčni ljudje osvetljevali pot življenja. Božiča ni brez svete noči in pesmi, ki nam približa njeno zgodbo. Konec leta nam jo je v podobi angela v živih jaslicah v Postojnski jami zapela Severa Gjurin. Pred 150-imi leti je pesem v slovenski jezik prevedel duhovnik Jakob Aljaž in jo leta 1871 ob kitari zapel v cerkvi v Tržiču. V preteklem letu nam je pot osvetljevalo mnogo zvezd na nebu. Z zaupanjem smo korakali tudi prek čeri. Veliko lepih dogodkov, in čudežnih, je v naše življenje prineslo nasmeh. Na to nas bi radi spomnili srčni ljudje v mozaiku prispevkov. Tudi letos bodo posebni ljudje v našem življenju prižigali svetle luči zaupanja, pa tudi veselja in upanja v svetlejšo prihodnost.
Neveljaven email naslov