Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hribovska vas Goljek na Dolenjskem je že pet let domovanje prvega in edinega gozdnega budističnega samostana v Sloveniji. Avtor Igor Jurekovič in snemalca Milan Crnkovič in Vid Osredkar so pripravili zanimiv oris življenja v samostanu Samanadipa.
Dr. Andrej Gosar (1887–1970), po akademski izobrazbi pravnik, je deloval na številnih področjih, od politike, pedagogike, ekonomije do sociologije. Poznavalci ga štejejo med nosilce krščanskega socialnega gibanja med obema vojnama, lahko pa ga razumemo tudi kot utemeljitelja socialne države na Slovenskem. Zaradi sredinske krščanskodemokratske usmerjenosti je bil politično osamljen, brez resnične podpore s katerekoli strani. Njegove zamisli, zapisane v številnih spisih in knjigah, do danes niso pozabljene, nasprotno, pri iskanju boljše družbene ureditve so nam lahko celo navdih. O dr. Gosarju, njegovi misli in njenem morebitnem prelitju v prakso se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Kaj so temelji dobrega novinarskega dela? Papež Frančišek je na podlagi svojih komunikacijskih izkušenj spregovoril o tem v poslanici ob 55. svetovnem dnevu sredstev sodobnega obveščanja. Predstavil je Jezusov način komuniciranja. Spodbudil je k dobremu novinarskemu delu, ki po njegovem prepričanju ni prepisovanje novic, temveč delo na terenu, pri katerem se prisluhne ljudem. Pred 40-imi leti pa je 13. maja Mehmet Ali Agci, član teroristične skupine po naročilu izvedel atentat na papeža Janeza Pavla II. V nedeljo so se svetega Janeza Pavla II. spomnili pri maši v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah. 17. maja 1996 je prvi papež obiskal Slovenijo. Njegove besede so nam v naši novi, samostojni državi prinesle veselje. Naj nam bodo tudi po 25 letih navdih za graditev prihodnosti.
Z ramazanskim bajramom se je za muslimane po vsem svetu končal postni mesec. To je po muslimanskem koledarju deveti mesec v letu, ki je namenjen poglobljenemu verskemu življenju. Dodajamo tudi poročilo o aktualnih dogodkih v Islamski skupnosti v RS. Tretji prispevek v oddaji namenjamo delu dr. Mire Omerzel-Mirit z naslovom »Tkanje življenjske energije, duha in telesa«, s podnaslovom »Prezrta sporočila življenja in smrti, zvočno-energijskega napajanja, kriznih situacij, bolezni in bolečine«.
Ali bo Frančiškov ekonomski model za delovanje po pandemiji Evropi omogočil preživetje? Septembra lani je v Assisiju potekalo spletno srečanje na temo Frančiškova ekonomija. 3000 ekonomistov, predvsem mladih, podjetnikov in poznavalcev svetovnega gospodarstva je razmišljalo, kaj lahko storimo. Kako lahko kot posamezniki prispevamo k pravičnejšemu odnosu do denarja? Kako lahko zagotovimo življenje brez ubijanja, vključevanje namesto izključevanja, počlovečenje namesto razčlovečenja, varovanje stvarstva, in ne ropanje? Ali nam bo papežev ekonomski model, ki temelji na bratstvu in mladih, omogočil prihodnost? To bo tema oddaje Obzorja duha. Slovenska škofovska konferenca pa je podelila najvišje odlikovanje Cerkve na Slovenskem, odličje svetega Cirila in Metoda, arhitektu Matiji Suhadolcu, za njegov velik prispevek pri gradnji in obnovi naše sakralne dediščine. V Rotterdam pa je odpotovala Ana Soklič, kjer bo na velikem odru Pesmi Evrovizije s pesmijo Amen pričevala tudi o Presežnem.
Salezijanec Jože Andolšek že tri desetletja pomaga zapuščenim otrokom v Etiopiji. Papež Frančišek je s pismom Z očetovim srcem decembra zaradi stisk pandemije razglasil leto svetega Jožefa. Ob prazniku svetega Jožefa delavca, ki goduje prvega maja, bo oddaja posvečena slovenskemu misijonu v Etiopiji. Stiske v eni najrevnejših držav na severovzhodu Afrike so velike in nasilje narašča. Med 109 milijoni prebivalcev so najbolj prizadeti otroci in mladi. »Če pomagam le enemu otroku, sem izpolnil smisel svojega življenja!« pravi »oče etiopskih sirot«, salezijanski duhovnik iz avstrijske Koroške Jože Andolšek. Njihovo življenje nam bo približal z dvema kratkima filmoma, Brezčasje senc in Slovenski misijon. Poleg Jožeta Andolška pa bo gostja v studiu laiška misijonarka v Etiopiji Polona Dominik, ki prek Misijonskega središča Slovenije skrbi za projekt botrstva.
Sveta maša iz mariborske stolnice, mašuje nadškof msgr. Alojzij Cvikl.
V oddaji se bomo najprej posvetili obhajanju velikega petka pri pravoslavnih kristjanih, ki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom. Veliki petek, katerega osrednji simbol je podoba Jezusa v grobu oziroma »plaštanica«, je dan tišine in spomina na Kristusovo trpljenje. V drugem delu oddaje bomo spoznali tri stebre ali temeljna načela Mednarodne šole Zlatega rožnega križa. Gre za krščansko gnostično skupnost, ki deluje v več kot 50 državah sveta, v Sloveniji pa je kot verska skupnost registrirana od leta 1987.
V oddaji boste spoznali duhovnika Cirila Čuša in njegovo dolgo ter bolečo pot do odpuščanja svojemu nasilnemu očetu. S svojim pričevanjem je v preteklosti postal vir navdiha za številne, da so tudi sami stopili na pot odpuščanja. Vabljeni torej k ogledu Obzorij duha z naslovom: Ciril – zgodba o odpuščanju.
V prvem prispevku predstavljamo dejavnost članov Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja v času epidemije. Da bi pripomogli k zajezitvi širjenja koronavirusne bolezni, verske obrede opravljajo doma. Med zanimivejšimi poskusi znanstvenega razumevanja sveta v zgodovini najdemo alkimijo. Temeljila je na preučevanju možnosti preobrazbe, predvsem kovin, v zlato. V drugem prispevku bomo spoznali tako znanstveno kakor tudi duhovno plat alkimije. Tretji prispevek predstavlja Izido in Ozirisa, najbolj znan božanski par starega Egipta. Sestra in brat, ki sta bila hkrati tudi žena in mož, sta imela pomembno vlogo v verskem in vsakdanjem življenju starih Egipčanov.
Kmalu po izvolitvi kardinala Bergoglia za papeža se je pojavil izraz ‘Frančiškov učinek’, za delovanje, ki je začelo prežemati Katoliško cerkev. Zdi se, da je prav preprostost papeža Frančiška tisto, kar očara ljudi, zato so mu vedno bolj naklonjeni tako katoličani kot tudi drugače verujoči in celo neverujoči. Papežu Frančišku se namreč ni težko rokovati s komerkoli, poklepetati po telefonu z radovednim najstnikom, mimogrede romarki s tal pobrati izgubljena očala in pustiti otroku, da se igra na njegovem stolu. Hkrati voditelje držav odločno opozarja, da so predvsem v službi svojih državljanov, duhovnike, škofe in kardinale pa poziva k večji odgovornosti in predvsem k boljšemu zgledu vernikom. Kakšen je pontifikat papeža Frančiška in kako odmeva v našem prostoru, o tem se bomo pogovarjali tokrat v oddaji Sveto in svet.
V Katoliški cerkvi bo potekal teden molitve za duhovne poklice, ki se bo končal 25. aprila, na svetovni dan duhovnih poklicev. Papež Frančišek je 19. marca, na god svetega Jožefa, v poslanici zapisal, da nam ta svetnik kaže tri pomembne lastnosti duhovnih poklicev: sanje, služenje in zvestobo. Dodal je: »Zaradi pandemije je tudi duhovniško in posvečeno življenje zaznamovano s krhkostjo, trpljenjem, negotovostjo in strahom. Da bi bila celibat ali deviška poklicanost znamenje lepote in veselja v ljubezni, je potrebna zrelost. Le Gospod lahko oblikuje odprta srca, zmožna velikih vzgibov in velikodušnega razdajanja, srca, sočutna v tolažbi in trdna pri krepitvi upanja.« Število duhovnih poklicev pri nas po letu 2009 upada, v tem letu le nekaj mladih odkriva redovni poklic. Kaj je razlog? Ali mladim služenje Bogu in bližnjemu ni več izziv? Z nami bodo diakoni, ki so se odločili, da se bodo dali posvetiti v duhovnike. V času epidemije se iz stisk in želje po oznanjevanju Boga rojevajo tudi nove zamisli. Med njimi je digitalni projekt Emavs teologa Roka Piska. Dr. Irena Avsenik Nabergoj pa v tretjem znanstvenem delu o Judih v evropski kulturi išče odgovore na vprašanja trpljenja in smrti, ki so v ospredju vsake religije, in spodbuja k sočutju do trpečih in drugače mislečih.
Neveljaven email naslov