Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z Markom Pavliho smo se pogovarjali o sodobnem duhovnem prebujenju. Drugi prispevek bo osvetlil nekatere spremembe, ki jih prinaša tehnološka revolucija in se jim ne more izogniti niti religija. V tretjem prispevku bo o pomenu velike noči spregovoril pravoslavni duhovnik Dejan Mandić.
V posebnem času ukrepov zaradi širjenja covida 19 mladi doživljajo hude stiske. Med njimi narašča število poskusov samomorov. Želijo si bližino prijateljev in sočutje staršev. Ali ima Bog prostor med mladimi? O tem bomo govorili na nedeljo Božjega usmiljenja. Prvi kristjani so se zbirali, lomili kruh in praznovali Kristusovo vstajenje od mrtvih. Razumevanje največjega krščanskega praznika lahko osvetlimo z različnih zornih kotov. Pred 150. leti se je rodil teolog, pisatelje, urednik, dramatik in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Bil je prijatelj Plečnika. V župnišču v Trnovem je zbiral kulturnike in bil leta 1926 med ustanovnimi člani Slovenskega centra PEN.
V ponedeljek, 12. aprila, po sončnem zahodu se bo za muslimane po vsem svetu začel sveti postni mesec ramazan. Post je eden od stebrov vere oziroma ena izmed petih glavnih dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati verniki. Predstavili bomo misleca Ibn Halduna, ki je živel in deloval med letoma 1332 in 1406 na področju severne Afrike. Danes ga poznamo kot idejnega očeta sodobnih znanstvenih disciplin, kot so zgodovinopisje, ekonomija, sociologija in demografija. Sledijo pa razmišljanja puščavnika Antona Velikega o odnosu med človeškimi čustvi, strastmi, dušo in umom, ter o tem, kako ti vplivajo na naše razmerje z Bogom.
»Kristus je vstal in živi! Vstali bomo iz grobov stisk tudi mi!« V veliki noči močan sij zarje prežari temino. Žene, ki so z bolečino v srcu in s solzami v očeh še v mraku prišle k Jezusovemu grobu, so se vrnile domov z novim spoznanjem: »Kristus je vstal in živi! Vstali bomo tudi mi!« Diakon Janez Kurnik bo to novico ob aleluji ponesel faranom v župnijo svete Barbare v Slovenskih goricah. Idrijčanka Metka Pavšič pa z optimizmom na gledališkem odru in kot socialna delavka pri starostnikih v domu krepi upanje, saj se naše življenje s smrtjo ne konča. Naj bo velika noč za vse nas dan vstajenja iz grobov brezčutnosti in brezbrižnosti.
TV Slovenija že od marca 2020, v času pandemije, pripravlja nedeljske prenose bogoslužij iz mariborske stolnice. V sodelovanju z mariborskim nadškofom Alojzem Cviklom in stolnim župnikom Markom Veršičem jih pripravlja ustvarjalna ekipa Regionalnega studia Maribor.
Nadškof metropolit Alojzij Cvikl bo blagoslovil velikonočne jedi v mariborski stolnici.
Na veliki petek bomo spremljali pobožnost Križevega pota, ki jo bo vodil papež Frančišek.
Predstavljamo praznik pesah ali pasha – to je spomin na dan, ko so bili Judje rešeni iz suženjstva v Egiptu. Značilni način praznovanje je s sedersko večerjo, ki jo organizirajo prva dva večera pesaha. Danes je veliki petek – spominski dan Jezusove smrti na križu. Z evangeličani bomo odkrivali vsebino in duhovni pomen praznika.
Na cvetno nedeljo kristjani z odprtimi srci začenjamo zadnji postni teden, čas zadnjih priprav na največji krščanski praznik. Velika noč tudi letos bo. Razmere so posebne, a jo bomo praznovali. Na cvetno nedeljo kristjani z odprtimi srci začenjamo zadnji postni teden, čas zadnjih priprav na največji krščanski praznik. Božja beseda, obredi, spletne spodbude nam prinašajo vrsto usmeritev, kako naj se na praznike duhovno pripravimo. Z molitvijo, dobrimi deli in obiskom obredov poglabljamo stik z Bogom. Ta je iz ljubezni do nas umrl na križu, da bi nas odrešil vezi greha. To je vera kristjanov. Zato lahko na veliko noč svobodni iz vsega srca zapojemo veselo alelujo. V moči srečanja z živim vstalim Kristusom, kot Marija Magdalena pri praznem grobu, postanemo tudi mi velikonočni dar za drugega.
Prihod pomladi je čas, ki ga številne kulture in religije praznujejo kot nov začetek. Nič drugače ni v skupnosti Baha'i. Z letošnjim prvim pomladnim dnevom se začenja 178. leto po bahajskem koledarju.
Od 19. marca 2021 do 26. junija 2022 bo v Katoliški cerkvi leto družine. Papež Frančišek bi rad spodbudil k skrbi za družine in k podpori zakoncev. Zato bo 19. marca razglasil leto, posvečeno družini. Trajalo bo do 26. junija 2022 in se končalo z desetim svetovnim srečanjem za družine v Rimu. »Ali je bila družina kdaj tako v srcu človeštva, kot je danes? V srcu Boga, od vedno. Današnja kultura prav na tem področju v mnogočem odpoveduje, ko pozablja, kako dragocen je dar, ki ga družina daje družbi. Oslabitev družine pomeni oslabitev družbe,« pravi duhovnik Bojan Ravbar. Papež Frančišek je pred petimi leti po dveh škofovskih spodbudah, o poklicanosti in poslanstvu družine, izdal apostolsko spodbudo z naslovom Radost ljubezni. Tudi Dikasterij za laike, družino in življenje želi v tem posebnem letu s knjižico predlogov spodbuditi škofije in župnije k izboljšanju priprave na sklenitev zakonske zveze in okrepiti pomoč staršem pri vzgoji otrok ter spremljanje zakoncev v krizi. Urad za družino pri Slovenski škofovski konferenci pa 19. marca vabi k slovesnemu začetku leta družine in slovenskega tedna družine, ki bo potekal v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani in ga lahko spremljate po spletu. Na njem bodo predstavili družinsko pastoralo v Cerkvi na Slovenskem.
S težavami, ki jih prinaša preobremenjenost in zasvojenost z digitalnimi tehnologijami, še posebej v času epidemije, se ukvarjajo v Logoutu, centru za pomoč pri čezmerni rabi interneta. Zaradi digitalne preobremenjenosti vse pogosteje govorimo tudi o pravici do odklopa. O vlogi religije v visoko tehnološki družbi ter vprašanjih smisla in skupnosti pa bo spregovoril sociolog dr. Igor Škamperle.
Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Letos bo minilo 300 let od njegovega nastanka. Škofjeloški pasijon, ki je razdeljen v 13 podob in ga sestavlja kar 863 verzov, je napisal kapucin p. Romuald. Od leta 2016 je vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. O Škofjeloškem pasijonu, njegovem pomenu, sporočilu in aktualnosti pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
Neveljaven email naslov