Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Člani Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja so dejavni tudi v času epidemije. Da bi pripomogli k zajezitvi širjenja virusa, verske obrede opravljajo doma. Veliko pozornosti posvečajo tudi dobrodelnosti. Na pobudo Ane Jug v Novi Gorici deluje Muca CUPatarica – center uporabnih predmetov.
V prvem prispevku predstavljamo dejavnost članov Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja v času epidemije. Da bi pripomogli k zajezitvi širjenja koronavirusne bolezni, verske obrede opravljajo doma. Med zanimivejšimi poskusi znanstvenega razumevanja sveta v zgodovini najdemo alkimijo. Temeljila je na preučevanju možnosti preobrazbe, predvsem kovin, v zlato. V drugem prispevku bomo spoznali tako znanstveno kakor tudi duhovno plat alkimije. Tretji prispevek predstavlja Izido in Ozirisa, najbolj znan božanski par starega Egipta. Sestra in brat, ki sta bila hkrati tudi žena in mož, sta imela pomembno vlogo v verskem in vsakdanjem življenju starih Egipčanov.
Tudi za pravoslavne kristjane je velika noč največji verski praznik. Letos jo bodo praznovali drugega maja.
Umetna inteligenca pospešeno spreminja naše življenje na mnogih ravneh. Pretresom, ki jih prinaša sodobna tehnološka revolucija, se ne more izogniti niti religija. Napredek umetne inteligence namreč postavlja pod vprašaj edinstvenost človeka, ki je temelj številnih svetovnih verstev.
»Človeštvo je spet na usodnem razpotju, od koder vodijo težko prehodne steze, bodisi navzgor, v razsvetljenski postkoronski humanizem, bodisi navzdol, v anarhizem, totalitarizem, versko diktaturo, nacionalizem in planetarni destruktivizem.« Tako je zapisal pravnik dr. Marko Pavliha v novi zbirki esejev Onkraj materialističnega prepričanja, ki je letos izšla pri GV Založbi. Z avtorjem smo se pogovarjali o sodobnem duhovnem prebujenju.
Z Markom Pavliho smo se pogovarjali o sodobnem duhovnem prebujenju. Drugi prispevek bo osvetlil nekatere spremembe, ki jih prinaša tehnološka revolucija in se jim ne more izogniti niti religija. V tretjem prispevku bo o pomenu velike noči spregovoril pravoslavni duhovnik Dejan Mandić.
Evropska znanost in filozofija sta z zamudo spoznavali številne muslimanske učenjake. Med znamenitejšimi najdemo Ibn Halduna, ki je živel in deloval med letoma 1332 in 1406 na področju severne Afrike. Danes ga poznamo kot idejnega očeta sodobnih znanstvenih disciplin, kot so zgodovinopisje, ekonomija, sociologija in demografija
V ponedeljek, 12. aprila, po sončnem zahodu se bo za muslimane po vsem svetu začel sveti postni mesec ramazan. Gre za deveti mesec v muslimanskem koledarju. Post je eden od stebrov vere oziroma ena izmed petih glavnih dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati verniki, saj v islamu velja za najvišjo stopnjo pobožnosti.
Sveti Anton Veliki velja za prvega med puščavniškimi očeti. Njegovi zapisi razkrivajo razmišljanja o prvobitnih temeljih človekovega odnosa z Bogom. Med zanimivimi svetnikovimi razmišljanji najdemo zapise o odnosu med človeškimi čustvi, strastmi, dušo in umom, ter o tem, kako ti vplivajo na naše razmerje z Bogom.
V ponedeljek, 12. aprila, po sončnem zahodu se bo za muslimane po vsem svetu začel sveti postni mesec ramazan. Post je eden od stebrov vere oziroma ena izmed petih glavnih dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati verniki. Predstavili bomo misleca Ibn Halduna, ki je živel in deloval med letoma 1332 in 1406 na področju severne Afrike. Danes ga poznamo kot idejnega očeta sodobnih znanstvenih disciplin, kot so zgodovinopisje, ekonomija, sociologija in demografija. Sledijo pa razmišljanja puščavnika Antona Velikega o odnosu med človeškimi čustvi, strastmi, dušo in umom, ter o tem, kako ti vplivajo na naše razmerje z Bogom.
Kristjani velikonočne praznike kljub resnosti priprav, askezi in odpovedovanju razumejo kot praznike življenja, veselja in upanja.
Med zgodovinsko najpomembnejšimi judovskimi prazniki je pesah ali pasha – to je spomin nas dan, ko so bili Judje rešeni iz suženjstva v Egiptu. Praznuje se 15. nisana po hebrejskem koledarju oziroma letos po gregorijanskem koledarju od 27. marca zvečer do 4. aprila. Značilni način praznovanje pa je s sedersko večerjo, ki jo organizirajo prva dva večera pesaha.
Predstavljamo praznik pesah ali pasha – to je spomin na dan, ko so bili Judje rešeni iz suženjstva v Egiptu. Značilni način praznovanje je s sedersko večerjo, ki jo organizirajo prva dva večera pesaha. Danes je veliki petek – spominski dan Jezusove smrti na križu. Z evangeličani bomo odkrivali vsebino in duhovni pomen praznika.
Prihod pomladi je čas, ki ga številne kulture in religije praznujejo kot nov začetek. Nič drugače ni v skupnosti Baha'i. Sedem milijonov bahajcev po vsem svetu 20. marca vstopa v novo leto. Z letošnjim prvim pomladnim dnevom se začenja 178. leto po bahajskem koledarju.
Zgodovina verskih tradicij in misli je prepredena s prelomi, ki jih praviloma pripisujemo različnih osebnostim. Med prvimi veliki religioznimi reformatorji ali preroki najdemo Zoroastra oziroma Zaratustro, perzijskega preroka in verskega pesnika. O Zaratustri je ohranjenih malo besedil. Kljub temu pa poznamo najpomembnejši verski besedili, katerih avtor naj bi bil Zaratustra, in temeljne poteze njegove misli.
Bližajočo se pomlad mnogi nestrpno pričakujemo. Začetek pomladi je tudi tradicionalno pomemben prelom, ki ga z radostjo sprejemajo številne kulture. Med svetovno najbolj znanimi je praznik holi – hindujsko štiridesetdnevno praznovanje pomladi.
Prihod pomladi je čas, ki ga številne kulture in religije praznujejo kot nov začetek. Nič drugače ni v skupnosti Baha'i. Z letošnjim prvim pomladnim dnevom se začenja 178. leto po bahajskem koledarju.
Pretirana navezanost na tehnologijo – in hkratno opuščanje živih, telesnih stikov med ljudmi – je bila že pred pandemijo pomemben izziv sodobne družbe. O vlogi religije v visoko tehnološki družbi ter vprašanjih smisla in skupnosti smo se pogovarjali s sociologom dr. Igorjem Škamperletom.
Digitalna preobremenjenost je še posebej v času epidemije pogosto povezana z delom od doma, saj sta delovno mesto in dom postala eno. Ker se je delo od doma v zadnjem letu uveljavilo kot standardni način dela, ni čudno, da pogosteje govorimo tudi o pravici do odklopa.
S težavami, ki jih prinaša preobremenjenost in zasvojenost z digitalnimi tehnologijami, še posebej v času epidemije, se ukvarjajo v Logoutu, centru za pomoč pri čezmerni rabi interneta. Zaradi digitalne preobremenjenosti vse pogosteje govorimo tudi o pravici do odklopa. O vlogi religije v visoko tehnološki družbi ter vprašanjih smisla in skupnosti pa bo spregovoril sociolog dr. Igor Škamperle.
Neveljaven email naslov