Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Cerkev ali druga verska skupnost je prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb iste veroizpovedi.« Tako so definicijo verske skupnosti zapisali v Uradu za verske skupnosti. V Sloveniji je trenutno registriranih 54 cerkva in verskih skupnosti. Posebno vlogo pri njihovem delovanju ima skrb za skupnost.
Skupnost za zavest Krišne v Sloveniji obstaja že slabih štirideset let. Med temeljnim prepričanji pripadnikov skupnosti je to, da je človeško bitje neskončno srečno in blaženo. Čas epidemije je tudi za Skupnost za zavest Krišne velik izziv, kako se upreti silnicam, zaradi katerih se še posebej v času krize počutimo prepuščeni samim sebi.
28. januarja so vstop v novo leto praznovali tudi pripadniki najštevilnejše šole budizma, imenovane mahajana. O pomenu in načinu praznovanja budističnega novega leta smo se pogovarjali s predstavnikom slovenske veje Budistične kongregacije Dharmaling
S pandemijo zaznamovano leto 2020 je bilo burno tudi za budizem, tako na svetovni kot na lokalni ravni. V svetovni perspektivi ne moremo mimo dogodkov v večinsko budističnem Mjanmaru. Po drugi strani pa je življenje budističnih skupnosti bistveno krojila pandemija, ki je s prisilnim delovanjem na spletu skupnosti povezala v mednarodnem okolju, hkrati pa se je med nebudisti povečalo zanimanje za budistične prakse.
S pandemijo zaznamovano leto 2020 je bilo burno tudi za budizem, tako na svetovni kot na lokalni ravni. Pripadniki najštevilčnejše šole budizma, imenovane mahajana, bodo praznovali vstop v novo leto. O pomenu in načinu praznovanja budističnega novega leta smo se pogovarjali s predstavnikom slovenske veje Budistične kongregacije Dharmaling.
V teh dneh se spominjamo žrtev holokavsta. Ta temna plat človeške zgodovine pooseblja enega največjih genocidov na evropskih tleh. Samo v holokavstu je življenje izgubilo okoli 6 milijonov Judov. Pri Združenih narodih in Unescu letos še posebej opozarjajo na zanikovalce holokavsta in spodbujevalce antisemitizma.
Islamska verska skupnost v RS predvsem v letu 2021 pričakuje, da bomo premagali epidemijo koronavirusne bolezni in da bodo lahko nemoteno začeli potekati verski obredi v novem kulturnem centru, džamiji v Ljubljani, ki so jo odprli lani. Svoje dejavnosti pa v teh težkih in negotovih časih epidemije usmerjajo v humanitarno pomoč najšibkejšim in vsem, ki potrebujejo njihovo pomoč. Tako so že lani organizirali pomoč v hrani in drugih najnujnejših življenjskih pripomočkih, s tem pa člani islamske skupnosti pri nas nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Ob začetku novega leta pa so zaželeli pripadnikom drugih verskih skupnosti, predvsem življenje v miru in medsebojni solidarnosti drug drugemu.
Pomembno je, da smo v težkih časih povezani, da se podpiramo in da skupaj premagujemo stiske, poudarja mag. Zmago Godina, predsednik Krščanske adventistične cerkve v RS.
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta nas opominja na najbolj temačno plat 20. stoletja, ko je bilo sistematično umorjenih okoli 6 milijonov Judov. O pomenu spominjanja z zgodovinarjem Renatom Podbersičem in Robertom Waltlom, direktorjem judovskega kulturnega centra Ljubljana. Islamska verska skupnost v RS predvsem v letu 2021 pričakuje, da bomo premagali epidemijo koronavirusne bolezni in da bodo lahko nemoteno začeli potekati verski obredi v novem kulturnem centru, džamiji v Ljubljani, ki so jo odprli lani. Svoje dejavnosti pa v teh težkih in negotovih časih epidemije usmerjajo v humanitarno pomoč najšibkejšim in vsem, ki potrebujejo njihovo pomoč. Pomembno je, da smo v težkih časih povezani, da se podpiramo in da skupaj premagujemo stiske, poudarja mag. Zmago Godina, predsednik Krščanske adventistične cerkve v RS.
V človeka je položeno upanje, ki nikoli ne usahne. Taka je tudi izkušnja zakoncev Turinski, ki sta prebolela novo koronavirusno bolezen.
Pravoslavni kristjani, ki upoštevajo julijanski koledar, praznujejo božič 7. januarja, novo leto pa 14. januarja. Med njimi so tudi verniki Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji »Sv. Kliment Ohridski«. Zaradi epidemije koronavirusne bolezni je bilo letos praznovanje prilagojeno trenutnim razmeram. V človeka je položeno upanje, ki nikoli ne usahne. Taka je tudi izkušnja zakoncev Turinski, ki sta prebolela novo koronavirusno bolezen.
Pravoslavni kristjani, ki upoštevajo julijanski koledar, praznujejo božič 7. januarja, novo leto pa 14. januarja. Med njimi so tudi verniki Makedonske pravoslavne skupnosti v Republiki Sloveniji »Sv. Kliment Ohridski«. Zaradi epidemije koronavirusne bolezni je bilo letos praznovanje prilagojeno trenutnim razmeram.
O tem, kako v teh težkih časih epidemije koronavirusne bolezni podpirajo svoje vernike, smo se pogovarjali z zagrebško-ljubljanskim metropolitom Srbske pravoslavne cerkve dr. Porfirijem Perićem.
Boris Čok je v knjigi z naslovom »V siju mesečine – ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice« zabeležil zgodbe o obredih, bajeslovnih bitjih, šegah in verovanjih naših prednikov na Krasu. Zanje je staroverstvo pomenilo način življenja, odnosa do narave in skupnosti.
Z Marijano Kolenko, ravnateljico OŠ LAVA v Celju in lansko nagrajenko za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva, smo se pogovarjali o izzivih, ki jih pred učitelje in učence postavlja epidemija, in o volji, ki premosti vse ovire. Steve Telzerow in Urška Žagar iz Mednarodne krščanske skupnosti sta spregovorila o preroškem daru. Kako slišati in prepoznati božji glas?
Steve Telzerow in Urška Žagar iz Mednarodne krščanske skupnosti sta spregovorila o preroškem daru. Kako slišati in prepoznati božji glas?
Z Marijano Kolenko, ravnateljico OŠ LAVA v Celju in lansko nagrajenko za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva, smo se pogovarjali o izzivih, ki jih pred učitelje in učence postavlja epidemija, in o volji, ki premosti vse ovire.
Prostovoljci Humanitarnega društva ADRA Slovenija so se odločili, da tudi v letošnjem zadnjem mesecu izvedejo humanitarno akcijo »Ogrejmo jim srca«. V okviru akcije pripravljajo pakete z zaščitno opremo, s čistili, šolskimi potrebščinami in hrano za ogrožene družine in starostnike.
Cvetka Sokolov, mladinska pisateljica, pesnica in visokošolska učiteljica, si je v knjigi Vsak s svojega planeta zastavila vprašanje, kako na naše družinske, prijateljske, vrstniške in ljubezenske odnose vpliva krščanska vera.
Cvetka Sokolov, mladinska pisateljica, pesnica in visokošolska učiteljica, si je v knjigi »Vsak s svojega planeta« zastavila vprašanje, kako na naše družinske, prijateljske, vrstniške in ljubezenske odnose vpliva krščanska vera. Mi pa smo nekaj dejstev preverili v praksi. Sodelavci Humanitarnega društva ADRA Slovenija so se odločili, da tudi v letošnjem zadnjem mesecu izvedejo humanitarno akcijo »Ogrejmo jim srca«. V okviru akcije pripravljajo pakete z zaščitno opremo, s čistili, šolskimi potrebščinami in hrano za ogrožene družine in starostnike.
Neveljaven email naslov