Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsako leto po svetu vgradijo v ceste več kot milijardo ton asfalta. Zato da bi pri njihovi uporabi nastajalo čim manj deformacij, asfalt že v laboratorijih testirajo na mehansko obrabo in tudi različne podnebne spremembe.
Izdelava in vgrajevanje asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna. Poleg tega pri vgrajevanju asfalta nastajajo plini, ki so škodljivi tako za zdravje delavcev kot za okolje. Zato strokovnjaki raziskujejo, kako bi lahko pri obeh procesih učinkovito znižali temperaturo in obenem zagotovili enako ali primerljivo kakovost asfalta.
V delih Dalmacije in v dalmatinskem zaledju pijejo vino iz lesenih vrčev, bukare. Te lesene posode še vedno izdelujejo spretni in vztrajni mojstri iz krajev slovitega rojaka, kiparja Ivana Meštrovića. V gorovju Bükk na severovzhodu Madžarske je več kot tisoč jam. Vendar pa jih večino lahko obiščejo le strokovnjaki in izkušeni jamarji. Med njimi pa je tudi nekaj zelo slikovitih in lahko dostopnih vsem obiskovalcem. Ko se na svojo pot poda na tisoče dvoživk, se prične tudi delo za reševalce iz združenja Herpeton na južnem Tirolskem. Gore so vedno priljubljen fotografski motiv. Ljubiteljski fotograf iz Pöttmesa blizu Augsburga pa v njihovem svetu išče še več.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Še pred kakimi 50 leti je bila življenjska doba oseb s hemofilijo približno 15 let. Zanje je bil lahko usoden celo padec pri učenju vožnje kolesa. V našem telesu deluje izjemen sistem, ki po eni strani preprečuje strjevanje krvi v ožilju, po drugi pa omogoča strjevanje krvi ob poškodbah. Kako je pri bolnikih s hemofilijo ta sistem okvarjen? Zanjo večinoma zbolevajo moški, ženske pa so prenašalke. Bolezen imenujemo tudi bolezen kraljev, saj naj bi bila prenašalka hemofilije britanska kraljica Viktorija, bolezen pa se je po njenih dveh hčerah prenesla na kraljeve dvore Španije, Nemčije in Rusije. V Sloveniji živi 231 oseb s hemofilijo. Kako živijo danes in kako dobro obvladujemo to bolezen?
Da je zdravljenje učinkovito, je treba bolezen ne le čim prej diagnosticirati, ampak ugotoviti tudi, ali ima bolnik blago, zmerno ali hudo obliko hemofilije. Z genskimi analizami lahko predvidijo druge morebitne zapléte, pomembne pa so tudi za gensko zdravljenje.
Hemofilija je za bolnike nekoč pomenila bistveno krajše življenje in slabšo kakovost življenja. Zaradi napredka pri zdravljenju pa se je v zadnjih desetletjih to bistveno spremenilo. Ne le, da hemofiliki danes dosežejo enako starost kot drugi ljudje, ampak imajo lahko popolnoma običajno življenje.
Za hemofilike je bil nekoč že vsak najmanjši padec lahko usoden. Da je bilo tako predvsem za bolnike s težko obliko hemofilije, se spominja danes 65-letni Janez Dolinšek, ki ima srednje težko obliko hemofilije tipa B.
Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih.
V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe. Pred kratkim je grad, ki je bil v listinah prvič omenjen leta 1202, doživel prenovo. Od Škofje Loke se razteza Poljanska dolina. Njene kraje in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar. V Evropi kar 70 odstotkov prebivalstva živi v urbanem okolju. Za kakovostno življenje v mestih pa je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura: zelenice, drevesa, drevoredi, vrtovi in celo mestni gozdovi. 170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv. Čebela velikanka domuje v posebej zanjo izdelanem čebelnjaku v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ptičje hišice so bile nekoč, ko je zima dolge mesece kazala zobe, nepogrešljive na vseh slovenskih vrtovih. O tem govorijo tudi unikatne hiške, ki jih izdeluje Tomaž Kosec.
170 cm dolg 3D-model slovenske čebele delavke ali ljubkovalno sivke je v svetu požel velik odziv.
Za kakovostno življenje v mestih je zelo pomembna tako imenovana zelena infrastruktura.
Kraje Poljanske doline in kmečko življenje v preteklosti je v svojih delih opeval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Ivan Tavčar.
V Loškem gradu ima danes prostore muzej, nekoč pa so za njegovimi obzidji živele različne zgodbe.
Dolgoročne posledice vrhunskega športa so lahko tudi prikrite. Nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič je prvi Slovenec, ki je leta 2010 zmagal na prestižni enotedenski dirki po Dofineji. V bogati športni karieri je dosegel številne uspehe. Pravi, da je bil odvisen od kolesa. 17 let se je boril celo z bulimijo. Motenj hranjenja je po njegovem mnenju v profesionalnem kolesarstvu veliko več, kot kaže statistika. To pušča posledice na telesnem in tudi duševnem zdravju.
Raziskovalci Univerze v Glasgowu so leta 2019 v ugledni znanstveni reviji New England Journal of Medicine objavili izsledke raziskave, v kateri so pokazali, da nekdanji škotski profesionalni nogometaši, predvsem branilci, kar 5x pogósteje umrejo zaradi demence Alzheimerjevega tipa kot splošna populacija. Da imajo nogometaši povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, je lani potrdila tudi raziskava švedskega Karolinskega inštituta.
Vrhunski šport ponuja obilico veselja športnikom in njihovim navijačem. Ob zmagah so poplačani vsi napori, poškodbe in bolečine, ki jih doživljajo vrhunski športniki. A to ni vse, kar se jim lahko zgodi. Nogometaši in boksarji imajo povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, kot je demenca. Pri športih, pri katerih je zaželena nizka telesna teža, je pogost sindrom relativnega energijskega pomanjkanja. Podhranjenost poruši tudi imunski sistem in športniki imajo lahko ponavljajoče se virusne okužbe. Kje je meja med zdravim športom in zlorabo?
V mladosti se nam razvija pljučna kapaciteta. Večina športov nanjo nima večjega vpliva, izjemi sta lahko plavanje in veslanje. V mirovanju normalno vdihnemo približno 5 litrov zraka na minuto, ob naporu do 170 litrov na minuto. Vrhunski plavalci in veslači pa vdihnejo tudi do 200 litrov zraka v minuti. Pljuča so le redko omejevalni dejavnik pri športnikih, če le niso poškodovana ali bolna.
Podhranjenost poruši imunski sistem. Težave se lahko pokažejo kot ponavljajoče se virusne okužbe. Ena takšnih je infekcíjska mononukleoza, s katero se več kot 90 % svetovnega prebivalstva okuži večinoma v otroštvu. Medtem ko večina ljudi to bolezen preboli brez zaplétov, včasih tudi brez diagnoze, pa je lahko to ena izmed najtežjih preizkušenj za vrhunske igralke in igralce tenisa.
Goriški grad je skozi zgodovino služil različnim namenom. Danes pa je grad, ki mu domačini pravijo tudi mesto nad mestom, velik muzej. V eni izmed garaž na Hočkem Pohorju se skriva smučarska zgodovina sveta. Zbiralec stare smučarske opreme in navdušen smučar, Duško Uršič, je v zadnjih 30 letih zbral več tisoč kosov opreme. »Ice Freestyle« je komaj 15 let stara športna zvrst. Patrick Brunold iz Berchtesgadna pravi, da je ta šport namenjen vsem, ki si želijo na ledu nekaj več kot le drsati v krogih. V mestecu Ston na polotoku Pelješac v velikonočnem času iz sredic mladic figovcev oblikujejo prav posebne drobne okrasne golobice.
Neveljaven email naslov