Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenskim raziskovalcem je uspelo odkriti spremembo na pomembnem proteinu, ki vpliva na zgodnji razvoj frontotemporalne demence.
Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo Alzheimerjevo bolezen ali katerokoli drugo obliko demence, še vedno nimamo. Vendar so raziskovalci v manj kot enem letu predstavili kar dve zdravili, ki so v kliničnih študijah upočasnili napredovanje zgodnje oblike Alzheimerjeve bolezni.
Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen.
Andraž Mihelin skupaj z ekipo ustvarja vrhunske jadrnice.
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije. V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice. Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Skrivnostno kraško jezero se razkrje pod prepadnimi stenami v bližini Idrije.
Znan slovenski harmonikar ruši stereotipe o veseljaškem inštrumentu.
Štiri umetnice v Škofji Loki ustvarjajo unikatne izdelke v različnih, zelo zanimivih tehnikah.
»Če je vreme lepo, gre modelar na letališče, ko pa je grdo, je v delavnici.«
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V začetku avgusta je v Sloveniji v več krajih padla rekordna količina dežja. Posledično so narastli vodotoki. Deroča voda je uničila številne ceste, mostove, hiše in tudi rodovitna tla. Obsežne padavine so sprožile številne plazove. Na terenu smo si ogledali trajno sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje. S strokovnjaki smo pregledali tudi most v bližini Ljubljane, saj so poplave najpogostejši razlog za porušitev mostov. Plazovi in voda lahko poškodujejo tudi temelje zgradb. V Sloveniji je 80 odstotkov stanovanjskih stavb zidanih. Če so dolgo časa izpostavljene vodi, to povzroča propadanje materiala. Kako jih pregledajo in popravijo?
Poplave so tudi najpogostejši razlog za porušitve mostov. Večje ujme povzročijo erozijo in prinašajo naplavine, ki še dodatno pospéšijo proces erozije. To pa lahko privede do odplavljanja temeljev in opornikov mostu. Ob avgustovskih poplavah je bilo poškodovanih in uničenih tudi veliko mostov.
Zaradi plazov ali poplav so bile poškodováne ali porušene tudi številne stavbe. Zdaj jih je treba temeljito pregledati in spremljati njihovo stanje. S strokovnjaki Zavóda za gradbeništvo se je naša ekipa odpravila v Župánje Njive, vas nad Kamnikom.
Slovenija je alpska dežela z raznovrstno geološko zgradbo, zato je pri nas veliko tveganje za nastanek plazov. Ko se plaz sproži, je pomembno, da geologi čim prej ocenijo velikost in nevarnost plazu in podajo prve sanacíjske ukrépe. Naslednji korak je izdelava geološko-geotehničnega elaborata, v katerem na podlagi raziskav in izračunov določijo ukrépe za trajno stabilnost plazu. Na terenu smo si ogledali sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje.
Medžimurje – najsevernejša in ena najrazvitejših pokrajin na Hrvaškem. Tamkajšnji ljudje so znani po dobrem gospodarjenju in kulturni dediščini, v kateri prevladujejo legende in pesmi. Zaradi bogatih gozdov, prostranih polj in poletne barve rek in jezer ga pogosto imenujejo "zeleno Medžimurje". Našo zgodbo pripovedujejo Medžimurci: čebelarji in vinogradniki, zgodovinarji in glasbeniki, naravovarstveniki in fotografi ... Je slikovita razglednica trikotnika kopnega, ki ga omejuje izliv reke Mure v Dravo, med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Zaradi divje narave je območje dobilo vzdevek evropska Amazonija.
Skrb za družino, delovne obveznosti, finančne skrbi … Kljub skrbnemu načrtovanju in stalni večopravilnosti se zdi, da nam vedno primanjkuje časa. Bolj ko delamo, bolj smo v zaostanku, bolj ko hitimo, bolj zamujamo. Vodi nas avtopilot in življenje drvi mimo nas. Posledice so lahko stres, anksioznost, razdražljivost. Kako izstopiti iz tega vlaka, ki drvi naravnost v prepad? Odgovor je lahko čuječnost. Tako kot je šport način za razvijanje telesa, tako je čuječnost način za razvijanje duševnosti. In že prav kmalu bi lahko postala del priporočil za zdrav življenjski slog. Načinov, kako postati čuječ, je več. Iskali smo jih tudi v oddaji Na kratko.
Frazem »človek človeku volk« je bil prvič zapisan v Plavtovi komediji Osli okoli leta 210 pr. n. št., nanašal pa se je na nezaupanje, ki naj bi ga človek čutil do sočloveka, predvsem do tistega, ki ga ne pozna. Je človek v svojem bistvu res slab in v vsem, kar počne, ščiti in si prizadeva doseči le svoje interese? In kako lahko razumemo ta frazem danes? Več v oddaji Na kratko!
Znanost si želi spoznati naš svet. Prizadeva si biti eksaktna, išče zakonitosti, to pa dela metodično in sistematično. Kako znanstveniki raziskujejo, kako pridejo do spoznanj, kako jih ovrednotijo, sprejmejo ali zavržejo? Znanstveniki svoje raziskave objavljajo v znanstvenih revijah. Najstarejša je Philosofical Transaction, ki je prvič izšla leta 1665. Prvi izvod ene izmed najuglednejših znanstvenih revij, britanske revije Nature, pa je bil natisnjen pred 153 leti. Kako se znanstvene revije razlikujejo med seboj? Kako deluje znanost?
Tržaški popart umetnik Jan Sedmak, ki se je na lanskem svetovnem tekmovanju World Illustration Awards uvrstil med 200 najboljših ilustratorjev na svetu, verjame, da je domišljija bistvena življenjska komponenta. Ena najbolj znanih vedut Narodnega parka Krka v dalmatinskem zaledju je podoba otočka s cerkvenim zvonikom na jezeru Visovac. Pravzaprav gre za reko, toda z odlaganjem lehnjaka je nastal velik bazen, sredi katerega se je dvignila plošča dovolj velika, da so si sredi 15. stoletja redovniki na njej ustvarili dom. Za Šebreljsko planoto v Cerkljanskem hribovju je značilna svojevrstna mikroklima, saj se tu prepletajo dinarsko, predalpsko in submediteransko podnebje. To je območje z bogato kulturno dediščino, zanimivimi zgodbami in Arheološkim parkom Divje babe, enim najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Györgyja Töröka so konji očarali že v otroštvu. Z njimi je vzpostavil poseben odnos in komunikacijo, ki temelji predvsem na zaupanju in harmoniji. Konji, ki jih trenira so sproščeni, mirni in okretni in se, kot pravi, lepo odzivajo na vsak njegov gib in povelje. Ko spomladi vse okoli nas cveti in brsti si zaželimo, da bi vso to pisanost zajeli in konzervirali. Prav to počne šivilja Anne Salwiczek iz Würzburga, ki se ukvarja z naravnim barvanjem tkanin.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Neveljaven email naslov