Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V mladosti se nam razvija pljučna kapaciteta. Večina športov nanjo nima večjega vpliva, izjemi sta lahko plavanje in veslanje. V mirovanju normalno vdihnemo približno 5 litrov zraka na minuto, ob naporu do 170 litrov na minuto. Vrhunski plavalci in veslači pa vdihnejo tudi do 200 litrov zraka v minuti. Pljuča so le redko omejevalni dejavnik pri športnikih, če le niso poškodovana ali bolna.
Podhranjenost poruši imunski sistem. Težave se lahko pokažejo kot ponavljajoče se virusne okužbe. Ena takšnih je infekcíjska mononukleoza, s katero se več kot 90 % svetovnega prebivalstva okuži večinoma v otroštvu. Medtem ko večina ljudi to bolezen preboli brez zaplétov, včasih tudi brez diagnoze, pa je lahko to ena izmed najtežjih preizkušenj za vrhunske igralke in igralce tenisa.
Ko sta Saša Kržič in njen partner Boštjan Šebenik pred leti sprva za hobi vzgojila nekaj lončkov mikrozelenja, sta ju uspeh in vzgoja teh majhnih rastlinic tako prevzela, da sta pustila službi v farmacevtskem podjetju in tiskarni ter v domači Borovnici odprla svoje podjetje. Danes 4-članska ekipa goji in uspešno trži več kot 30 različnih vrst mikrozelenjave in zelišč, od brokolija, graha, pese, ohrovta do pora in krebuljice. Ponudbo dopolnjujejo s svežim in suhim jedilnim cvetjem ter kompleti za domačo vzgojo. Pridelek zagotavljajo vse leto; dostavljajo ga gostinskim obratom po Sloveniji, iz leta v leto je več tudi spletnih naročil na dom. Mikrozelenje je njuna strast, pravita ustanovitelja; ne le, da sta z njim obogatila svojo prehrano, ustvarila sta delovna mesta in predvsem delovno okolje, v katerem res uživata.
Goriški grad je skozi zgodovino služil različnim namenom. Danes pa je grad, ki mu domačini pravijo tudi mesto nad mestom, velik muzej. V eni izmed garaž na Hočkem Pohorju se skriva smučarska zgodovina sveta. Zbiralec stare smučarske opreme in navdušen smučar, Duško Uršič, je v zadnjih 30 letih zbral več tisoč kosov opreme. »Ice Freestyle« je komaj 15 let stara športna zvrst. Patrick Brunold iz Berchtesgadna pravi, da je ta šport namenjen vsem, ki si želijo na ledu nekaj več kot le drsati v krogih. V mestecu Ston na polotoku Pelješac v velikonočnem času iz sredic mladic figovcev oblikujejo prav posebne drobne okrasne golobice.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Videti je kot meso, ima vonj in celo okus mesa. Pa vendar ni meso. V slovenskem podjetju so razvili rastlinski nadomestek mesa. Kako jim je to uspelo? Na svetu vsako leto pojemo 360 milijonov ton mesa, v Sloveniji v povprečju 87 kilogramov na prebivalca. Strokovnjaki opozarjajo, da je meso v prehrani pomembno, a bi ga morali pojesti manj – tudi zaradi okolja. Poleg nadomestkov iz rastlin je alternativa tudi meso iz laboratorija. Razvija ga več kot 150 laboratorijev po svetu, med njimi slovenski. Kako poteka tako gojenje mesa in kako dolgo traja, da iz ene same celice dobimo zrezek? Ali pri proizvodnji laboratorijskega mesa nastane manj toplogrednih plinov kot pri živinoreji?
Izraelsko živilsko tehnološko podjetje je s 3D-tiskalnikom natisnilo prvi ribji file, pripravljen za kuhanje. Uporabili so živalske celice, vzgojene v laboratoriju.
Meso pa bi lahko gojili tudi v laboratoriju. Leta 2013 so v Londonu predstavili prvi burger iz govejega mesa, ki so ga vzgojili v laboratoriju. Več kot desetletje pozneje je gojenje mesa razvijajoča se industrija.
Kako iz sojine moke naredijo nadomestek mesa, ki ima okus in strukturo pravega mesa.
Mladi podjetnik leta 2023 Seudin Softič je ustanovitelj in solastnik šoštanjskega podjetja Autotech, ki z uvajanjem avtomatizacije in robotizacije podjetjem pomaga pri preskoku v industrijo 4.0. Magister inženir elektrotehnike je izkušnje najprej nekaj let nabiral v Gorenju, že šesto leto pa s solastnikom Maticem Dražnikom uspešno krmarita na samostojni podjetniški poti. Začela sta s tremi zaposlenimi in štirimi študenti, danes je v njunih podjetjih Autotech in Steeltech redno zaposlenih 28 ljudi, še štiri pa v hčerinskem podjetju v Bosni in Hercegovini. Prihodek Autotecha se je v petih letih povečal s pol milijona na skoraj 2,3 milijona evrov. Prvi veliki kupec njihovih inovativnih rešitev je bilo Gorenje, danes imajo med drugim posle v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, obeta se jim tudi posel v Kanadi.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Trenje se pojavi pri skoraj vsakem vrtenju ali stiku dveh površin v gibanju. Osrednjo vlogo ima denimo pri krlingu. Dobre klasične mehanske ure imajo približno 150 mest, na katerih prihaja do trenja. Zaradi njega izgubimo 20 odstotkov vse energije. Kako bi ga lahko zmanjšali? S tem se ukvarjajo tribologi. Ti poleg vseh lastnosti, ki vplivajo na trenje, raziskujejo in razvijajo različna maziva, da bi zmanjšali trenje. Za zmanjšanje trenja v urnem mehanizmu uporabljamo do 50 različnih vrst maziv. Med najzahtevnejšimi je uporaba maziv v formuli 1. Z boljšimi mazivi bi lahko dosegli manjše trenje, zanesljivejše delovanje in daljšo dobo trajanja vozil, predvsem pa večje hitrosti.
Trenje lahko zmanjšamo z različnimi mazivi. Manjše ko je trenje, učinkovitejše je drsenje ali kotaljenje, zmanjša se obraba in podaljša doba trajanja izdelka. Primer za to so različni ležaji, ki jih v vsakdanjem življenju najdemo povsod.
Če poznali realno kontaktno površino, v kakšni meri se dve površini dotikata, bi lahko bolje razumeli trenje. Realne kontaktne površine še nihče ni povsem natančno izmeril, najbliže temu so v Laboratoriju za tribologijo in površinsko nanotehnologijo Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer uporabljajo prav posebno napravo za to.
Trenje se pojavi pri skoraj vsakem vrtenju. Tudi v klasičnih mehanskih urah. Dobre ročne ure imajo približno 150 mest, na katerih prihaja do trenja. Da bi ga zmanjšali, urarji uporabljajo do 50 vrt maziv.
Rok Jelovčan je svetovni kolesarski popotnik. Osvojil je že več kot 25 svetovnih in evropskih držav oziroma 50 tisoč kilometrov. Nedavno je dosegel svoj osebni rekord – v osmih mesecih je prekolesaril neverjetnih 13 tisoč kilometrov, pot je začel v Turčiji in končal v Indiji. Lesene smuči, smučarski čevlji iz usnja, oblačila pa iz klobučevine in volne. V Krünu v okrožju Werdenfels vsako leto organizirajo nostalgično smučarsko tekmo. Hrvaški kraji, znani po ovčereji, so zaradi želje po združitvi naravnih in tradicionalnih bogastev ustanovili lokalno akcijsko skupino. Volno vidijo kot enega svojih glavnih virov. Akademik in raziskovalec na Univerzi v Innsbrucku, doktor biologije Martin Carl Kinzner, je neko jutro sprejel nenavadno odločitev. Postal je čevljar.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Procesi načrtnega samouničenja potekajo v vseh živih bitjih oziroma v vsaki živi celici. Pri nižjih živalskih vrstah je samožrtvovanje evolucijska prilagoditev. Pri mravljah, listnih ušeh, osah, čebelah, drugih žuželkah okužena žival zapusti kolonijo, čeprav sama ne more preživeti. Utopitev delfina, množični samomori lemingov in večkratno utapljanje novofundlandca je nekaj najbolj znanih primerov samomorov pri živalih. Ali so si te živali res načrtno vzele življenje? Samomorilne misli in dejanja povezujemo s človekom. Bi lahko razvili orodja, s katerimi bi lahko zdravniki prepoznali ogrožene ljudi in jim pomagali?
Raziskovanje samomorilnega vedenja in pravočasnega prepoznavanja samomorilne ogroženosti poteka v dveh glavnih smereh. Raziskovalci skušajo razumeti, zakaj nekdo razvije samomorilne misli in namere. Po drugi strani pa poskušajo s slikanjem možganov ugotoviti tudi, na podlagi katerih značilnosti možganov bi lahko pravočasno prepoznali ogrožene posameznike.
Samožrtvovanje je značilno za vsa živalska kraljestva. Samomor, kot ga poznamo ljudje, pa srečamo le pri višje razvitih sesalcih. Utopitev delfina, množični samomori lemingov in večkratno utapljanje psa naj bi bili primeri samomorov pri živalih. Pa so si te živali res načrtno vzele življenje?
Neveljaven email naslov