Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Arhiv

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

25. 4. 2023

260 km dolga reka Lech izvira v Vorarlbergu, teče skozi Tirolsko in se na jugu Bavarske izliva v Donavo. Nekoč razvejena reka, s številnimi lokami in rokavi, dokler je človek ni omejil z jezovi in tako uničil floro in favno, bo dočakala svoje nove čase. V Augsburgu so zagnali 60 milijonov evrov vreden projekt za renaturacijo reke Lech ter njene flore in favne. Lech naj bi pri Augsburgu spet postala divja reka. Nežni cvet kamelije je simbol Opatije. Zasluga, da je danes te cvetove mogoče videti na vsakem koraku, gre krajevnemu društvu ljubiteljev kamelij, članu International Camelia Society. Člani združenja, ustanovljenega leta 2008, aprila vsako leto organizirajo sedemdnevni Festival kamelij. Opatija je takrat na različnih dogodkih odeta v ta simbol ljubezni. Akademski slikar in dejaven »street art« umetnik Dominik Mahnič v svojem likovnem izražanju v ospredje nenehno postavlja raziskovanja različnih pristopov in medijev, kar pogosto odpira različna vprašanja. Prav to je v zadnjem času dosegel s svojim Čopičografom. Štirje tržaški kitaristi so z veliko strastjo do akustične glasbe združili svoje umetniške izkušnje v izviren projekt – in tako je nastal ansambel 40 fingers. V le nekaj letih je dosegel na milijone ogledov na različnih glasbenih platformah.

Ugriznimo znanost Steroidi: Fizikalna uganka Sila lepenja

20. 4. 2023

Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost Steroidi

20. 4. 2023

Steroide, sintetični moški spolni hormon testosteron, so razvili v štiridesetih letih prejšnjega stoletja v Nemčiji. Med drugo svetovno vojno so jih dajali svojim vojakom, ker so bili prepričani, da so učinkoviti pri zdravljenju opeklin in posledic drugih vojaških nesreč. Steroidi spodbujajo rast skeletnih mišic, povečajo vzdržljivost in agresivnost, zato so jih začeli uporabljati profesionalni in rekreativni športniki. Kako steroidi vplivajo na ženske in kako na moške? Danes je uporaba steroidov prepovedana, dovoljena je le za zdravljenje nekaterih bolezni.

Ugriznimo znanost Steroidi: Uporaba steroidov v pediatriji

20. 4. 2023

Uživanje steroidov ima veliko negativnih učinkov na naše telo. Njihova druga plat pa je, da lahko z njimi tudi zdravimo. Za nekatere bolezni so lahko najboljše zdravilo, seveda če jih uporabljamo pod nadzorom.

Ugriznimo znanost Steroidi: Stranski učinki

20. 4. 2023

Steroidi povzročajo tudi nastanek moških spolnih znakov pri ženskah in nasprotno, ženskih pri moških. Nekateri stranski učinki zlorabe steroidov vplivajo na oba spola, nekateri specifični pa samo na moškega ali žensko. Nesporno pa je, da dolgotrajna uporaba anaboličnih steroidov povzroči zdravju škodljive učinke.

Ugriznimo znanost Steroidi: Steroidi v športu

20. 4. 2023

Steroidi so v športu so prepovedani, ker izboljšajo športnikovo zmogljivost in ker povzročajo negativne stranske učinke. Kljub temu so steroidi, zlasti med rekreativnimi športniki, še vedno priljubljeni, ker jim omogočajo hiter napredek pri športni dejavnosti. Izboljšujejo namreč njihovo vzdržljivost in moč ter jim omogočajo hitro pridobivanje mišične mase.

Ugriznimo znanost Steroidi: Zaseg streroidov

20. 4. 2023

Proizvodnja, prodaja in uporaba anaboličnih steroidov je v Sloveniji in svetu prepovedana. Kljub temu vse troje poteka. Koliko steroidov zaseže policija?

Ugriznimo znanost Sinestezija - Mešanje čutnih zaznav: Fizikalna uganka Višina tonov

13. 4. 2023

Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost Sinestezija – Mešanje čutnih zaznav

13. 4. 2023

Vid, sluh, okus, dotik in vonj so čuti, s katerimi doživljamo svet. Približno 4 % ljudi na svetu sočasno doživlja več občutkov. Križanje dveh ali več čutnih zaznav imenujemo sinestezija. Obstajajo številne kombinacije povezav občutkov: zapisane besede vidijo v barvah, hrano v geometričnih oblikah, ob zvoku zaznajo okus. Obstaja več teorij o izvoru sinestezije. Ena izmed njih pravi, da se vsi rodimo kot sinesteti, z razvojem pa začnemo čutne zaznave doživljati ločeno. Kako vidijo svet sinesteti in kaj pravi o tem znanost?

Ugriznimo znanost Sinestezija - Mešanje čutnih zaznav: Kako zaznavajo svet sinesteti

13. 4. 2023

Jerica Herman je svoj barviti pogled na svet odkrila pri 36 letih, ko ji je mož kot zanimivost povedal, da je v dokumentarnem filmu izvedel, da imajo nekateri ljudje posebne sposobnosti zaznavanja in doživljanja sveta.

Ugriznimo znanost Sinestezija - Mešanje čutnih zaznav: Možgani sinestetov

13. 4. 2023

Kako lahko raziskujemo nekaj tako osebnega, kot je subjektivna zaznava sveta? To lahko naredimo tako, da pogledamo globlje v možgane. Kaj se z njimi dogaja ob doživljanju sinestezij.

Ugriznimo znanost Sinestezija - Mešanje čutnih zaznav: Oblike sinestezije

13. 4. 2023

Vid, sluh, okus, dotik in vonj so čuti, s katerimi doživljamo svet. Približno 4 % ljudi na svetu pa doživlja več čutov hkrati. Križanje dveh ali več čutnih zaznav imenujemo sinestezija. Obstajajo številne kombinacije povezav čutov.

Alpe-Donava-Jadran Alpe-Donava-Jadran

11. 4. 2023

Leta 1952 je v Sloveniji potekalo prvo šolanje psov za reševanje izpod plazov. Od leta 1976 psi uspešno sodelujejo pri reševanju pogrešanih v ruševinah, leta 1983 pa je bila ustanovljena prva Mobilna enota reševalnih psov. Poleg domačih živali ima Norbert Kuruczi tudi lisice. Te so opremljene s sledilnimi napravami. Življenje teh lisic, ki včasih izginejo tudi za več dni, ko se odpravijo na lov na voluharje, včasih pa si odpočijejo kar v hiši, po spletnih omrežjih spremlja veliko ljudi. Vendar pa cilj akcije ni zabava, temveč reševanje lisic. Cesarica Marija Terezija je med drugim naročila gradnjo vodovoda V Trstu in ta je mesto oskrboval z vodo do prve svetovne vojne. Predori terezijanskega vodovoda so že dolgo znani in danes večinoma dostopni. Jadransko speleološko društvo iz Trsta obnavlja ta pomembni del tržaške zgodovine. Izdelki rezbarke Jessi Strixner iz Münchna takoj pritegnejo pozornost gledalca. V razstavnih prostorih visijo suknjiči, nogavice, spodnje perilo ali kosi lepenke. Narejeni so iz lesa. Jessi Strixner svojih del ne razstavlja le v izbranih nemških galerijah, temveč po vsem svetu.

Ugriznimo znanost Okoljski odtis: Fizikalna uganka Ogljikov dioksid in temperatura

6. 4. 2023

Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost Okoljski odtis

6. 4. 2023

Vsak narejen izdelek, ki ga uporabljamo, vsaka zgrajena stavba/sezidana zgradba, ki jo uporabljamo, in sploh vsako naše dejanje sproščajo v okolje ogljikov dioksid, toplogredni plin, ki prispeva k višanju povprečne temperature na Zemlji. Trenutno je v zraku največja koncentracija ogljikovega dioksida v zgodovini njegovega merjenja. Ker želimo omejiti izpuste ogljikovega dioksida, smo jih začeli računati in vrednotiti. Pri tem upoštevamo tako rekoč vse: material, iz katerega je izdelek narejen, proces izdelovanja, pot surovin. Talilni vložek na primer je del varovalke, ki je sestavljen iz več različnih kovin. Koliko izpusta ogljikovega dioksida nastane pri njegovi proizvodnji? Kako podjetja najdejo točke, kjer je največ izpustov CO2 in jih spremenijo?

Ugriznimo znanost Okoljski odtis: Ogljični odtis montažne lesene stene

6. 4. 2023

Ni pomembno torej le to, kako potratna je hiša, ko jo uporabljamo, ampak tudi, kako je grajena. Kakšen je ogljični odtis lesa oziroma kvadratnega metra montažne lesene stene, v kateri je vgrajeno vse, kar omogoča njeno uporabo v sodobni hiši.

Ugriznimo znanost Okoljski odtis: Izboljšava proizvodnega procesa

6. 4. 2023

Izračun ogljičnega odtisa zgolj začetek. Dejanski namen izračuna je, da neko podjetje prepozna tista področja svoje dejavnosti, ki povzročajo največ izpustov toplogredni plinov. To pa potem uporabi za spremembe, s katerimi doseže največjih manjši vpliv na okolje.

Ugriznimo znanost Okoljski odtis: Izračun ogljičnega odtisa visokonapetostnega talilnega vložka

6. 4. 2023

Kako se izračuna ogljični odtis bolj zapletenega izdelka, talilnega vložka v varovalki, ki je nameščena v večini transformatorskih postaj po državi.

Slovenski magazin Sikaluzoo

4. 4. 2023

V kraju Boračeva v občini Radenci se razprostira lepo posestvo, kjer je našel svoje mesto prav poseben živalski vrt.

Slovenski magazin Slovenski magazin

4. 4. 2023

V Vodicah še vedno pripravljajo preste po skoraj pol stoletja starem receptu. V družini Jagodic je peki prest zavezana že četrta generacija. Starodavno mesto Višnja Gora se je zapisalo kranjski sivki, drugi najbolj razširjeni vrsti čebele na svetu. Tako je v stari šoli, ki je samevala že več kot dve desetletji, našla svoje mesto Hiša kranjske čebele. Arhitekt Saša Dev, ki je v Mariboru gradil predvsem v prvi polovici 20. stoletja, je s strokovno študijsko razstavo v Umetnostni galeriji Maribor končno dobil svoje pravo mesto v zgodovini slovenske in evropske arhitekture. Umetnost slikarja, grafika in likovnega pedagoga Črtomirja Freliha je zelo prodorna, spremlja jo želja po nenehnem eksperimentiranju. Tematsko je zelo pestra, saj se razteza prek skoraj vseh klasičnih ikonografskih tem. V kraju Boračeva v občini Radenci se razprostira lepo posestvo, ki ga na enem koncu obdajajo vinorodni griči, na drugem pa reka Mura. Prav tu je našel svoje mesto prav poseben živalski vrt z imenom Sikalu zoo.

Stran 17 od 132
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov