Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 2003 je za rakom materničnega vratu zbolelo 211 žensk, v zadnjih letih pa se je to število prepolovilo. Kaj se je zgodilo? Uvedli so presejalni program Zora. Program Zora je v Sloveniji začel delovati pred 20 leti. S preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu omogoča pravočasno odkritje predrakavih sprememb. Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi našli tiste, ki imajo morda začetno obliko bolezni. Je odkrivanje bolezni ali predbolezenskih sprememb, še preden se pojavijo simptomi.
V Sloveniji se je v okviru evropskega projekta EUROHELICAN začela pilotna raziskava, s katero bodo iskali in zdravili okužbo z bakterijo Helicobacter pylori. Ta je v 89 % primerov razlog za razvoj raka na želodcu. Ob raziskavi bodo iskali okužbo ter jo zdravili in tako ugotavljali strategije za preprečevanja raka na želodcu.
V Sloveniji so že novorojenčki v prvih dneh po rojstvu vključeni v presejalno testiranje za redke bolezni. Tako lahko zdravniki dovolj zgodaj odkrijejo in zdravijo bolezni, zaradi katerih bi lahko pozneje resno zboleli ali celo umrli. Trenutno pri novorojenčkih opravljajo presejalne preglede za 19 redkih bolezni.
V Pivki je pred tremi desetletji začela pisati svojo uspešno pot znana glasbena skupina Ana Pupedan.
Marko Drpić se posveča raziskovanju zgodovine tiska, kaligrafiji v različnih materialih, tiskarskih strojev in opreme, ki jo že dolgo časa zbira. Na razvoj in nastanek tiska gleda skozi različne oči: jezikoslovne, grafične, zgodovinske in bibliotekarske. Leta 1869 je bila ustanovljena prva požarna obramba na Slovenskem. Sto let pozneje pa je v starem mestnem jedru Metlike zaživel Slovenski gasilski muzej. V dveh stavbah tik ob gradu se razprostre dediščina slovenskega gasilstva. Sredi Ljubljane je prav posebna kmetija. Posebna zato, ker tu skrbno razvijajo posebno dejavnost – urbano gobarjenje. V Gobnjaku, kot je kmetiji ime, gojijo izbrane in medicinske gobe, velik pomen pa dajejo tudi trajnostnemu načinu kmetijstva. Zbirateljstvo je gotovo prav posebna strast. Ivan Jurjevič je za predmet svojega občudovanja izbral nekaj prav nenavadnega. Nekaj, kar nas mnoge vrne v čas otroštva. Verjetno ga skoraj ni med nami, ki ne bi kdaj imeli Pez bonbonov in figurice, v katero smo jih lepo zložili Pred tremi desetletji je v Pivki začela pisati svojo uspešno pot znana glasbena skupina Ana Pupedan. Člani skupine svojo glasbo označujejo za nekakšno fuzijo različnih glasbenih vplivov, temelj vsega pa je rock. Njihova značilnost je tudi pogosta uporaba pristnega pivškega narečja.
Za predmet svojega zbirateljstva, občudovanja je izbral nekaj prav nenavadnega. Nekaj, kar nas mnoge vrne v čas otroštva – Pez figurice.
Na kmetiji sredi Ljubljane skrbno razvijajo prav posebno dejavnost – urbano gobarjenje.
V dveh stavbah sredi Metlike se razprostira dediščina slovenskega gasilstva.
TipoRenesansa je zgodba o ljubezni do tiska in o ponovnem oživljanju tiskarske tehnike.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsako leto se po svetu rodi 1,6 milijona dvojčkov oziroma na vsakih 42 otrok po en par dvojčkov, od tega sta dve tretjini dvojajčnih, ena tretjina pa je enojajčnih dvojčkov. Ti so vedno istega spola in imajo enak genski zapis. Zato so enojajčni dvojčki pomembni za številne raziskave, zlasti kar zadeva bolezni. Do danes so bile s pomočjo enojajčnih dvojčkov opravljene študije že več kot 17 tisoč lastnosti, po katerih se dvojčki ujemajo in razlikujejo. Na podlagi tega lahko predvidevamo, kaj določajo naši geni in kaj okolje.
Podobnost enojajčnih dvojčkov pa pomeni, da sta lahko taka dvojčka popolna zločinca. Ne le, da sta si podobna kot jajce jajcu, imata tudi enak genski material, zato je njuno razlikovanje precej težko. Kako ugotoviti, kateri je storil kaznivo dejanje? V tem primeru je za identifikacijo za zdaj 100-odstotna le ena metoda.
Vpliv okolja lahko enojajčna dvojčka spremeni, da sta si manj podobna. In enojajčni dvojčki so včasih zelo različni. Eden zboli za kronično ali redko gensko boleznijo, drugi pa ne. Vzroke zato razkriva epigenetika, ki predstavlja spoznanje, da na izražanje genov vplivajo dodatni dejavniki in celični mehanizmi, ne da bi se pri tem spremenil naš zapis DNK. Z drugimi besedami: epigenetika uravnava, kateri del dednega zapisa se bo izražal in kateri bo utišan.
Ena odmevnejših raziskav dvojčkov je bila Nasina raziskava enojajčnih dvojčkov. V njej so preučevali, kako velik je vpliv okolja na naše telo. Enega izmed dvojčkov so poslali v vesolje, s pomočjo drugega, ki je ostal na Zemlji, pa so spremljali učinke daljšega bivanje v breztežnostnem prostoru na človeško telo. Enoletno bivanje v vesolju ni vplivalo le na zunanji videz astronavta, ampak tudi na njegove gene.
Biokovo je najvišje gorovje srednje Dalmacije. Dviguje se iz ozkega obalnega pasu, skorajda iz samega Jadranskega morja. Kdor ga ne pozna, se z lahkoto izgubi v njegovih številnih skritih breznih. Tistim, ki pa ga dobro poznajo, je Biokovo nekoč lahko zagotavljalo pomemben vir zaslužka. V času, dolgo pred izumom naprav za pripravo ledu, so tu namreč živeli ledarji. To so bili večinoma kmetje, pastirji in čebelarji. Led so rezali globoko v nedrjih tega nepredvidljivega gorovja, kjer so se že od nekdaj skrivale bogate zaloge tega večnega mraza, kot so poimenovali led. Nekateri biokovski ledarji so še živi in so televizijski ekipi HRT razkrili svoje številne življenjske zgodbe, povezane z rezanjem ledu. Med raziskovanjem tega težkega dela, ki je danes že v pozabi, so pomagali tudi jamarji, gorski reševalci in policijski helikopterji. Doživetje pa obogati še divja gorska narava s spustom v najgloblje ledene jame.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leto 2022 je bilo znanstveno bogato leto. Najodmevnejši so bili dosežki v astronomiji. Najzmogljivejši vesoljski teleskop James Webb je na Zemljo poslal do zdaj najnatančnejše posnetke zgodnjega vesolja. NASA je na pot okoli Lune izstrelila vesoljsko plovilo Orion 1. Znanstveniki so prebrali zadnje dele kromosomov in sekvencirali celoten človeški genom. V letu 2022 je prvič v človeški zgodovini koncentracija toplogrednega plina metana presegla 1900 delcev na milijardo in koncentracija ogljikovega dioksida 420 delcev na milijon. To je vplivalo na podnebje in tudi na vreme. In 15. novembra je število ljudi na Zemlji preseglo 8 milijard.
Vsak teden je v oddaji Ugriznimo znanost matematična ali fizikalna uganka. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Neveljaven email naslov