Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskovalci s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru domnevajo, da paraziti posredno vplivajo tudi na udomačevanje živali. Svojo hipotezo preverjajo pri prašičih.
Avtorja glasbe Rado Simoniti in Fran Venturini Avtor besedila: Lev Svetek Prvi prizori oddaje se bodo pričeli z razgledom s Križne gore nad Colom, ki je navdahnil tudi avtorja besedila Leva Svetka-Zorina februarja leta 1944. Pesem je leta 1968 uglasbil in z avtorjevo odobritvijo priredil skladatelj Rado Simoniti za proslavo ob 25. obletnici splošne primorske vstaje ob padcu fašizma. Za refren je uporabil melodijo refrena pesmi Bazovica skladatelja Frana Edvarda Venturinija in tako pesmi povezal. Z dirigentom in skladateljem Patrikom Greblom bo tekla beseda o himnični glasbi in o tem, kako bi lahko Vstajenje Primorske vzporedili z drugimi primorskimi in slovenskimi rodoljubnimi in uporniškimi pesmimi. S sogovornico zgodovinarko dr. Kajo Širok pa bomo osvetlili zgodovinske proces, kakšno je zgodovinsko ozadje Rapalske pogodbe in kako so njene določbe vplivale na razvoj Primorske.
Proteste kmetov, ki izražajo nezadovoljstvo nad stanjem v kmetijstvu, je ekipa oddaje Ljudje in zemlja spremljala na Ptuju. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije je v studiu komentiral stanje na terenu in pogajanja s predstavniki vlade. Obiskali smo kmetijo Hudobivnik iz Dvorij pri Cerkljah na Gorenjskem, kjer so pred nekaj leti prešli z vezane na prosto rejo goveda. V Šempetru sta v preteklem tednu Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine pripravili 8. srečanje mladih prevzemnikov kmetij. Med oddelke Biotehniške fakultete v Ljubljani spada tudi Oddelek za zootehniko, obiskali smo ga na informativni dan.
Evropskim kmetom, ki že nekaj časa s protesti izražajo nezadovoljstvo nad stanjem v kmetijstvu so se pred nekaj tedni ponovno pridružili tudi slovenski kmetje. Enkrat tedensko po različnih krajih Slovenije izražajo podporo evropskim kmetom. Ob tem pa javno zahtevajo ustrezne rešitve nevzdržnih razmer, ki po njihovem mnenju uničujejo to temeljno gospodarsko panogo tudi pri nas. Kmetijske organizacije so mirne proteste kmetov javno podprle. Ob tem vladne predstavnike opozarjajo na nevzdržen položaj glede pogojev kmetovanja in ekonomsko situacijo v kmetijstvu ter poskušajo z njimi vzpostaviti dialog in skupaj poiskati ustrezne rešitve.
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V Šempetru v Savinjski dolini sta Kmetijsko - gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine v tem tednu pripravili 8. srečanje mladih prevzemnikov kmetij. Srečanje je gostilo podjetje SIP, poleg razprave o aktualni problematiki mladih v kmetijstvu, so pripravili tudi predavanje o svetu umetne inteligence ter ogled proizvodnje v SIP-u.
Obiskali smo kmetijo Hudobivnik iz Dvorij pri Cerkljah na Gorenjskem, kjer so pred nekaj leti prešli z vezane na prosto rejo goveda. Ugotavljajo, da ima prosta reja sicer številne prednosti, razkrile pa so se tudi nekatere slabosti.
Oddelek za zootehniko je le eden od oddelkov Biotehniške fakultete v Ljubljani, na katerih se mladi izobražujejo za poklice s področij kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Na oddelku za zootehniko se je naša ekipa mudila na informativni dan, na katerem so bodočim študentom osvetlili pomen zootehnike v sodobni družbi in predstavili karierne možnosti po zaključenem študiju.
Bomo razvozlali skrivnost večnega življenja? Morda, čeprav je vprašanje, ali si tega sploh želimo. A zdi se, da so nekateri že odkrili recept za dolgo, zdravo in polno življenje. Sestavine naj ne bi bile drage in recept ne težak: na eni strani zmernost pri hrani, pijači, gibanju, stresu in počitku, v prvi vrsti pa zadovoljujoči odnosi in da starejših ljudi ne odrinemo iz svojega okolja, poudarja mag. Mateja Prosen iz Zveze društev za socialno gerontologijo. Kot družba ne smemo prezreti potreb starejših po varnosti, spoštovanju in ljubezni, da lahko spregovorijo in so tudi slišani, predvsem pa, da si zrela leta osmislijo z dejavnostmi, ki jih veselijo. Vse to lahko starejši najdejo tudi v skupinah za samopomoč, kot je skupina Cvetke iz Kranja. Njeni člani nam bodo zaupali, kako v taki skupini lahko najdemo svojo drugo družino, pristne in globoke vezi, predvsem pa kakovostno druženje. Dr. Miomir Knežević, raziskovalec na področju biotehnologije, se zaveda, da znanost s svojimi spoznanji pripomore k podaljševanju življenja, ki se bo še daljšalo, lahko tudi do 130 let. Hkrati pa se tudi znanstveniki zavedajo, da si je treba prizadevati ne le za to, da doživimo zavidanja vredno število let, temveč tudi za to, da ljudem omogočimo, da leta v starosti preživijo kakovostno, s čim manj bolezni in tegob. Veliko lahko za to storimo tudi sami: z željo po zdravem življenju in nenehni skrbi zase v celotnem življenju.
Bomo razvozlali skrivnost večnega življenja? Morda, čeprav je vprašanje, ali si tega sploh želimo. A zdi se, da so nekateri že odkrili recept za dolgo, zdravo in polno življenje. Sestavine naj ne bi bile drage in recept ne težak: na eni strani zmernost pri hrani, pijači, gibanju, stresu in počitku, v prvi vrsti pa zadovoljujoči odnosi in da starejših ljudi ne odrinemo iz svojega okolja, poudarja mag. Mateja Prosen iz Zveze društev za socialno gerontologijo. Kot družba ne smemo prezreti potreb starejših po varnosti, spoštovanju in ljubezni, da lahko spregovorijo in so tudi slišani, predvsem pa, da si zrela leta osmislijo z dejavnostmi, ki jih veselijo. Vse to lahko starejši najdejo tudi v skupinah za samopomoč, kot je skupina Cvetke iz Kranja. Njeni člani nam bodo zaupali, kako v taki skupini lahko najdemo svojo drugo družino, pristne in globoke vezi, predvsem pa kakovostno druženje. Dr. Miomir Knežević, raziskovalec na področju biotehnologije, se zaveda, da znanost s svojimi spoznanji pripomore k podaljševanju življenja, ki se bo še daljšalo, lahko tudi do 130 let. Hkrati pa se tudi znanstveniki zavedajo, da si je treba prizadevati ne le za to, da doživimo zavidanja vredno število let, temveč tudi za to, da ljudem omogočimo, da leta v starosti preživijo kakovostno, s čim manj bolezni in tegob. Veliko lahko za to storimo tudi sami: z željo po zdravem življenju in nenehni skrbi zase v celotnem življenju.
Bomo razvozlali skrivnost večnega življenja? Morda, čeprav je vprašanje, ali si tega sploh želimo. A zdi se, da so nekateri že odkrili recept za dolgo, zdravo in polno življenje. Sestavine naj ne bi bile drage in recept ne težak: na eni strani zmernost pri hrani, pijači, gibanju, stresu in počitku, v prvi vrsti pa zadovoljujoči odnosi in da starejših ljudi ne odrinemo iz svojega okolja, poudarja mag. Mateja Prosen iz Zveze društev za socialno gerontologijo. Kot družba ne smemo prezreti potreb starejših po varnosti, spoštovanju in ljubezni, da lahko spregovorijo in so tudi slišani, predvsem pa, da si zrela leta osmislijo z dejavnostmi, ki jih veselijo. Vse to lahko starejši najdejo tudi v skupinah za samopomoč, kot je skupina Cvetke iz Kranja. Njeni člani nam bodo zaupali, kako v taki skupini lahko najdemo svojo drugo družino, pristne in globoke vezi, predvsem pa kakovostno druženje. Dr. Miomir Knežević, raziskovalec na področju biotehnologije, se zaveda, da znanost s svojimi spoznanji pripomore k podaljševanju življenja, ki se bo še daljšalo, lahko tudi do 130 let. Hkrati pa se tudi znanstveniki zavedajo, da si je treba prizadevati ne le za to, da doživimo zavidanja vredno število let, temveč tudi za to, da ljudem omogočimo, da leta v starosti preživijo kakovostno, s čim manj bolezni in tegob. Veliko lahko za to storimo tudi sami: z željo po zdravem življenju in nenehni skrbi zase v celotnem življenju.
Bomo razvozlali skrivnost večnega življenja? Morda, čeprav je vprašanje, ali si tega sploh želimo. A zdi se, da so nekateri že odkrili recept za dolgo, zdravo in polno življenje. Sestavine naj ne bi bile drage in recept ne težak: na eni strani zmernost pri hrani, pijači, gibanju, stresu in počitku, v prvi vrsti pa zadovoljujoči odnosi in da starejših ljudi ne odrinemo iz svojega okolja, poudarja mag. Mateja Prosen iz Zveze društev za socialno gerontologijo. Kot družba ne smemo prezreti potreb starejših po varnosti, spoštovanju in ljubezni, da lahko spregovorijo in so tudi slišani, predvsem pa, da si zrela leta osmislijo z dejavnostmi, ki jih veselijo. Vse to lahko starejši najdejo tudi v skupinah za samopomoč, kot je skupina Cvetke iz Kranja. Njeni člani nam bodo zaupali, kako v taki skupini lahko najdemo svojo drugo družino, pristne in globoke vezi, predvsem pa kakovostno druženje. Dr. Miomir Knežević, raziskovalec na področju biotehnologije, se zaveda, da znanost s svojimi spoznanji pripomore k podaljševanju življenja, ki se bo še daljšalo, lahko tudi do 130 let. Hkrati pa se tudi znanstveniki zavedajo, da si je treba prizadevati ne le za to, da doživimo zavidanja vredno število let, temveč tudi za to, da ljudem omogočimo, da leta v starosti preživijo kakovostno, s čim manj bolezni in tegob. Veliko lahko za to storimo tudi sami: z željo po zdravem življenju in nenehni skrbi zase v celotnem življenju.
Po največji krizi v lesarstvu leta 2013 se je dodana vrednost na zaposlenega povečala za več kot 70 odstotkov, predvsem na račun lesene gradnje. Uspešno je tudi podjetje Melu iz Luč ob Savinji s 35 zaposlenimi. Prilagodljiva, robotizirana proizvodnja in dolgoletne izkušnje, to so njihove konkurenčne prednosti. Kljub visokotehnološkim procesom pa še vedno prisegajo na ročne detajle. Na trg postavljajo lastno blagovno znamko Woodrive. V Mengšu pa že 15 let zlatarske tehnike poučujejo v tamkajšnjem ateljeju. Tina in David si želita znanje, spretnosti in tehnike, ki sta jih razvijala skozi leta, prenesti naprej, na nove generacije. Gre sicer za neformalno izobraževanje, kjer udeleženci ustvarjajo, se naučijo novih tehnik izdelave nakita in še mnogo več.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Obiskali smo ustanovo Čudežne zverinice na Bledu, ki deluje kot neformalno zavetišče za eksotične živali in ozavešča o pravilni skrbi za različne eksotične živali. Spoznali smo posvojeno psičko Izobelo, predstavnico lurcherjev. Svetujemo, kako z uporabo pozitivnih metod nagrajevanja mačke naučimo različne življenjske veščine in trikce. Predstavljamo predstavnico živorodnih rib – rumeni moli. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Občudovali smo ročno izdelane stvaritve iz žlahtnih kovin v Zlatarskem ateljeju Mengeš, kjer je tudi zlatarska akademija. Gre za obliko neformalnega izobraževanja za tiste, ki jim natančno delo ni tuje. Formalnega šolanja za zlatarje, ki pa jih trg močno potrebuje, namreč ni. Zlatarski Atelje Mengeš je svoja vrata odprl pred 15 leti in se lahko tako pohvali z bogatimi izkušnjami na področju izdelave unikatnega nakita.
Selišnikovi so prvo mizarsko delavnico odprli že leta 1933, zdaj pa v ta posel vstopa že četrta generacija. Dejavnost so ves čas prilagajali trgu in trendom ter se tako v začetku devetdesetih specializirali za izdelovanje notranjih vrat. Danes imajo 35 zaposlenih. Njihove konkurenčne prednosti so prilagodljiva, robotizirana proizvodnja in dolgoletne izkušnje.
Neveljaven email naslov