Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije krof že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov.
790 let stara Frančiškanska knjižnica na Prešernovem trgu v svoji bogati zbirki hrani tudi Dalmatinovo Biblijo s Trubarjevim podpisom in prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom. Po temeljiti prenovi je zdaj tudi prvič odprla vrata javnosti. Vizualni umetnik Marko Šajn pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik: grafike, slikarstva in umetniške publikacije. Svoje delo zanimivo povezuje tudi z razumevanjem umetne inteligence. Mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin se je s svojo fotografijo uveljavil tako doma kot v svetu. Danes pa mojster fotografije, diplomant slovite praške akademije FAMU, spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu. Rokodelska tradicija družine Kobola iz Šalke vasi na Kočevskem se prenaša iz roda v rod. Ljubezen do ustvarjanja z lesom, rezbarjenja, je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved. Krof je kralj pusta. V tem času se znajde na krožniku skoraj vsakega slovenskega doma. Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije, pa ta slaščica že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov skozi vse leto.
Ljubezen do ustvarjanja z lesom je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved.
Mednarodno priznani fotograf spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu.
Vizualni umetnik pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik.
790 let stara Frančiškanska knjižnica na Prešernovem trgu v Ljubljani je najdlje stalno delujoča knjižnična ustanova na Slovenskem.
Avtor glasbe: Janez Bončina Benč Avtor besedila: Branko Kastelic V oddaji se bomo najprej sprehodili skozi razgibano glasbeno pot Janeza Bončine v številnih domačih in tujih zasedbah, potem pa se bomo vprašali, kakšno moč ima noč? Skladba Ta noč je moja je izšla leta 1983 na Benčevem albumu Ob šanku, ki je nekakšna oda žurerski sceni iz osemdesetih in jo je Bončina, ki je napisal glasbo, ustvaril z aranžerjem Gregorjem Forjaničem, besedilo pa je prispeval Branko Kastelic.
glasba Vilko Ovsenik in Slavko Avsenik Na Golici je slovenska instrumentalna narodno zabavna polka, ki jo je leta 1954 za oddajo Četrkov večer na Radio Ljubljana prvič posnel Gorenjski kvartet. Velja za eno najprepoznavnejših polk ter za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Skladba ima kar 600 priredb, na nemškem govornem področju pa je znana pod imenom “Trompeten-Echo". Zgodba o nastanku je legendarna: Slavko Avsenik je dobil idejo za pletilnim strojem, v nočni delovni izmeni tovarne Tonosa v Ljubljani. Zamisel je dobil prav pri tem, ko je poslušal takt pletilnega stroja in kar na prtiček od malice po svoje zapisal "ta-rara-pa-pam" ...
V tokratni oddaji se bomo najprej posvetili protestom kmetov, ki se dogajajo po nekaterih evropskih državah. Primorske kmete smo vprašali za komentar dogajanja in za oceno stanja pri nas, predvsem na Primorskem. Bili smo pri Andreju Škibinu v Preložah pri Lokvi, kjer redi drobnico in goveda. Obiskali pa smo tudi kmetijo Božič na Šaredu nad Izolo, kjer imajo svoj mlin za moko. Na inštitutu za oljkarstvo so opravili analizo oljčnih olj, ki so v prodaji in ugotovili, da jih kar tretjina ne ustreza kategorizaciji. Na obeh straneh meje smo si ogledali polja solkanskega radiča ali goriške rože, kot ji pravijo pri sosedih. V Vrtojbi pa smo na kmetiji Koglot posneli enega najstarejših kotlov za žganjekuho na Primorskem in v širši okolici. Spoznali pa boste tudi najbolj skrbnega lastnika gozda v največji območni enoti v Sloveniji, na Tolminskem.
Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.
Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.
Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.
Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.
Zgodba vizionarjev iz Trbovelj je povezana z izgubljanjem ključev. Sprva nočna mora je prijateljem prinesla uspeh, ki se za lani meri v 10 milijonih evrov prihodkov. Zagonska sredstva so zbrali na platformi za množično financiranje Kickstarter, njihovo podjetje pa danes posluje v več kot 195 državah po svetu. Tudi na Fakulteti za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu se lahko pohvalijo z inovativnostjo. V edini tovrstni visokošolski ustanovi v Sloveniji že 18 let izobražujejo na področju polimernih materialov in tehnologij. Ves čas sodelujejo z gospodarstvom, njihovi diplomanti pridobijo znanja, ki so potrebna za obvladovanje tako materialov kot procesov.
V tokratnem srečanju bomo podrobneje predstavili hidroterapijo za pse, opozorili bomo na težave s sklepi in kako jih prepoznati, spoznali boste zares srčno družino iz Vipave, ki je svoje življenje zelo prilagodila vsem svojim posvojenim živalim, če vas je kdaj zanimala razlika med opicami in polopicami, pa vam bomo postregli tudi s tem odgovorom. Priporočamo ogled. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
V podjetju Chipolo iz Trbovelj so na področju tehnologije bluetooth orali ledino in za svoj projekt na platformi Kickstarter leta 2016 v samo 25 dneh zbrali za 300.000 dolarjev prednaročil. Njihovi iskalniki ob lastni mobilni aplikaciji delujejo še na obeh največjih platformah, Googlovi in Applovi. Letno prodajo skoraj milijon izdelkov po vsem svetu, najpomembnejši tržni delež pa ima spletna prodaja.
Neveljaven email naslov