Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če želimo komunicirati s tehnologijo, nas mora ta seveda razumeti. Za zapisovalnike govorjenega teksta in sintezo govora potrebujemo tudi govorne jezikovne vire oziroma korpuse govorne slovenščine, saj se ta razlikuje od pisne slovenščine.
Da bi imeli tudi digitalno slovenščino, potrebujemo velike zbirke – korpuse slovenskega jezika. Najstarejši in najobsežnejši korpus je GIGA FIDA. Korpus Gigafida je referenčni korpus pisne slovenščine, je obsežna in premišljeno zasnovana in tudi največja zbirka besedil. V njej je 38.310 besedil, 59.861.870 stavkov in 1.124.693.933 besed, nastalih v letih 1990-2018.
»Ste košli na prisilo?« Tretji del Marmačinke s palelado nam ponudi nov jezik, ki pretanjeno zakrinka težave s pretirano obremenjenostjo sodobnih žensk s prehranjevanjem. Ali pa jih razkrinka?
Komični kratki filmi Kaye Tokuhisa se poigravajo s spoznanjem, kako malo se zavedamo samoumevnosti našega vsakdanjega sporazumevanja. »Imava malo časa, da se kam pride ali kaj opravi.« V prvem delu z naslovom Kozarec vode mož in žena presodita, da ju natakarica v baru ne razume, zato začneta govoriti v drugem jeziku – s pomočjo slovarskih razlag.
»Zih stari.« V drugem delu V deželi sinonimov možnosti za nesporazum ni. Vsi uporabljajo sinonime in si vzamejo čas. No, morda si ga vzamejo nekoliko preveč, saj tudi sinonimov v jeziku ni malo.
slovenska ljudska Kod vse se je razlegala Slovenija, ko se je pela pesem Po Koroškem po Kranjskem? So se stari Slovani na poti iz zakarpatske domovine res naselili tja, kjer je ajda najlepše obrodila? In kako pomembna in priljubljena je danes ta poljščina, ki jo opeva ta znana ljudska pesem? V pogovoru bomo opredelili najbolj značilne glasbene fraze te ljudske pesmi in jo umestili v slovanski glasbeni prostor, saj gre za pesem, ki jo v veselem ritmu pojejo številne zborovske zasedbe in se z njo identifcijrajo širom koroške in kranjske.
Vizionar je oddaja, v kateri v ospredje postavljamo obrtnike in podjetnike. V njej predstavljamo zgodbe o uspehu ambicioznih posameznikov, ki navdihujejo, so drzni in vidijo v prihodnost. Je deficitarni poklic lahko tudi sanjska služba? Na podjeten in privlačen način boste z obrtniškim delom in šolsko prakso spoznavali številne poklice, ki veliko obetajo. Seznanjali vas bomo z novostmi v svetu, ki kroji obrt in podjetništvo. V oddaji pa bomo gostili podjetnike in obrtnike, ki močno izstopajo iz vsakodnevnih slovenskih okvirov. Njihova pogum in vztrajnost sta temelj za uspeh.
Preverili smo, kako se slovenski prašičerejci spopadajo z nekaterimi od aktualnih izzivov v tej živinorejski panogi. O negativnih vplivih prašičereje na okolje in večfaznem krmljenju se pogovarjamo z dr. Janezom Salobirjem, ki prihaja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V naših oddajah kar nekaj pozornosti namenjamo gozdarskim temam. Gozdarji nam pri pripravi teh vsebin zmeraj pomagajo. Med njimi je tudi univerzitetna diplomirana inženirka gozdarstva Heda Jenčič, ki se letos odpravlja v pokoj. V tradicionalnih slovenskih jedeh odsevajo tudi značilnosti kmetijstva določenega območja ali regije. Ena takih je bujta repa, ki nam jo je pripravila Simona Cizar, članica Kulturno-umetniškega društva Beltinci.
Gost dr. Janez Salobir, Oddelek za zootehniko, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V naši oddaji kar nekaj pozornosti namenjamo tudi gozdarskim temam. Žal so zadnja leta v ospredju predvsem posledice velikih naravnih nesreč oz. podnebnih sprememb, ki uničujoče vlivajo tudi na podobo slovenskih gozdov. Gozdarji nam v pripravi teh vsebin zmeraj radi priskočijo na pomoč. Med tistimi, ki so obveščanju javnosti o gozdarski stroki posvetili tudi znaten del svoje poklicne poti, je gotovo univerzitetna diplomirana gozdarka Heda Jenčič iz mariborske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Svojo poklicno pot je začela v 80. letih in se večinoma posvečala gozdnemu načrtovanju. Ima pa v Mariboru tudi največ zaslug za popularizacijo gozdarske stroke v širši javnosti.
Po podatkih Eurostata se v Evropski uniji s prašičerejo ukvarja 29% živinorejskih kmetij, ki v povprečju redijo 121 prašičev na kmetijsko gospodarstvo. Slovenija se po številu rejenih prašičev na kmetijsko gospodarstvo uvršča na rep evropske lestvice, saj redimo kar 6 krat manj prašičev na kmetijo, kot je evropsko povprečje. Danes se bomo osredotočili na nekatere od aktualnih izzivov s katerimi se sooča slovenska prašičereja.
Tradicionalne slovenske jedi zrcalijo pokrajino in značilnosti kmetijstva določenega območja ali regije. Ena takih, značilna predvsem za zimski čas, je bujta repa. To je ena najbolj prepoznavnih prekmurskih tradicionalnih jedi. V idiličnem okolju Goričkega jo je po receptu svoje mame pripravila Simona Cizar, članica Kulturno – umetniškega društva Beltinci.
Pivo človeka spremlja že več tisoč let. Tudi na Slovenskem ima ta alkoholna pijača iz ječmena dolgo zgodovino, zadnja leta pa so svoj delček dodale številne manjše, družinske pivovarne. Pred desetimi leti sta se varjenja piva lotila tudi Matej in Anita, ki sta v Ajdovščini ustanovila Pivovarno Pelicon. V oddaji smo se odpravili tudi na Kope, kjer je potekalo že 9. Zimsko srečanje obrtnikov in podjetnikov. Letos je bila udeležba rekordna, podjetniki pa so spregovorili tudi o aktualnih poslovnih temah. Med drugim jih skrbijo cene energentov, saj za male poslovne odjemalce letos ni več predvidena regulacija. Vlado pa pozivajo, naj sprejme spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ker povzroča dodatne stroške in birokracijo.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije opozarja, da so novosti na področju evidentiranja delovnega časa neživljenjske, zato pričakuje popravke zakona. Novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti se je v praksi začela uporabljati 20. novembra lani, zdaj opozarjajo, da povzroča dodatne stroške in birokracijo. Podjetnike in obrtnike pa skrbijo tudi cene energentov, saj za male poslovne odjemalce letos ni več predvidena regulacija.
Na Kopah je potekalo Zimsko srečanje obrtnikov in podjetnikov. Za nekaj ur so odložili skrbi in se s partnerji iz Hrvaške družili na tradicionalnem, že devetem srečanju. Obisk je bil rekorden, udeleženci pa so se pomerili tudi v veleslalomu, a dosežki tokrat niso bili na prvem mestu. Dogodek organizira Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v sodelovanju z območnimi zbornicami.
Neveljaven email naslov