Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost Peter Pribožič, vodja odd. za kmet. Svetovanje KGZS, KGZ PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Naziv mlade kmetice leta 2023 je pripadel Karmen Čarman, Dolenjski, ki z možem in tremi otroki živi v zaselku Spodnje Radulje blizu Bučke v občini Škocjan. Karmen je profesorica matematike, po končanem študiju na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani se je zaposlila na novomeški gimnaziji. V prostem času pa zelo rada slika, in ta svoj talent uporablja tudi pri okraševanju in izdelovanju uporabnih predmetov- te na domači kmetiji ponujajo obiskovalcem.
Novo programsko obdobje skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 je prineslo kar nekaj novosti in sprememb za vlagatelje subvencijskih vlog. Nekatere med njimi stopajo v veljavo v letošnjem letu. Strokovne službe zato že sedaj opozarjajo, da za določene intervencije zbirne vloge letos ne bo mogoče oddati brez analize tal in gnojilnega načrta.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
SOLATA IZ SUKENSKEGA REGUTA Sredi tedna si je ekipa oddaje v Solkanu privoščila okusno solato. Glavna sestavina je sukenski regut oziroma solkanski radič. S svojo obliko in rdečo barvo močno spominja na cvet vrtnice. Nekaj obveznih dodatkov v solato vmešajo Primorci, da postane solata glavna jed. DUNAJSKI MESTNI VRT Da smo lahko veseli majhnosti naše države, mnogi ugotovimo šele, ko gremo na tuje. V 2. okrožju Dunaja, skoraj v središču mesta, smo obiskali zanimiv mestni vrt, City Farm Augarten. Tam vrtnarijo tako najmlajši kot odrasli. Za mnoge, ki živijo v središču avstrijske prestolnice, je to edini stik z zemljo. OB PUSTU IN DNEVU ZALJUBLJENIH Pust je pregovorno mastnih ust, zato si na ta dan lahko privoščimo kak posladek, mi pa smo poiskali res ogromnega. Sogovornica Nataša pripravlja bogato obložene berlinske krofe. S čim si pomagamo, da so manj pregrešni? Sami lahko izdelate tudi čokoladni posladek za valentinovo. VALENTINOV ŠOPEK Kot mnogi skrivamo prava čustva, tako se tudi narava zdi še sredi zimskega počitka. Sebastjan pa odkrije nekaj grmovnic in drugih rastlin, ki cvetijo. Iz njih sestavi preprost šopek, ki s cvetovi trobentic že nagovarja pomlad, predvsem pa skrita čustva zaljubljencev.
Sredi tedna si je ekipa oddaje v Solkanu privoščila okusno solato. Glavna sestavina je sukenski regut oziroma solkanski radič. S svojo obliko in rdečo barvo močno spominja na cvet vrtnice. Nekaj obveznih dodatkov v solato vmešajo Primorci, da postane solata glavna jed.
Kot mnogi skrivamo prava čustva, tako se tudi narava zdi še sredi zimskega počitka. Sebastjan pa odkrije nekaj grmovnic in drugih rastlin, ki cvetijo. Iz njih sestavi preprost šopek, ki s cvetovi trobentic že nagovarja pomlad, predvsem pa skrita čustva zaljubljencev.
Pust je pregovorno mastnih ust, zato si na ta dan lahko privoščimo kak posladek, mi pa smo poiskali res ogromnega. Sogovornica Nataša pripravlja bogato obložene berlinske krofe. S čim si pomagamo, da so manj pregrešni? Sami lahko izdelate tudi čokoladni posladek za valentinovo.
Da smo lahko veseli majhnosti naše države, mnogi ugotovimo šele, ko gremo na tuje. V 2. okrožju Dunaja, skoraj v središču mesta, smo obiskali zanimiv mestni vrt, City Farm Augarten. Tam vrtnarijo tako najmlajši kot odrasli. Za mnoge, ki živijo v središču avstrijske prestolnice, je to edini stik z zemljo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Naši telefoni in računalniki imajo programe po večini v slovenskem jeziku. Imamo številna orodja, ki popravljajo slovnične napake, postavljajo vejice, povzemajo zapleteno vsebino in celo zapisujejo govorjeno slovenščino. Kako dobro delujejo, če ne govorimo knjižne slovenščine? Veliki jezikovni modeli delujejo tudi v slovenskem jeziku. Vendar zaradi varnosti podatkov strokovnjaki razvijajo tudi slovenske jezikovne modele, za katere potrebujemo ogromne baze podatkov, približno 300 milijard besedil. Nam bo to uspelo? Nekateri jeziki že imajo orodja, ki v realnem času prevajajo govor v tuji jezik. Kaj potrebujemo, da bi to delovalo tudi v slovenščini?
Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani razvijajo jezikovne modele za slovenščino.
Če želimo komunicirati s tehnologijo, nas mora ta seveda razumeti. Za zapisovalnike govorjenega teksta in sintezo govora potrebujemo tudi govorne jezikovne vire oziroma korpuse govorne slovenščine, saj se ta razlikuje od pisne slovenščine.
Da bi imeli tudi digitalno slovenščino, potrebujemo velike zbirke – korpuse slovenskega jezika. Najstarejši in najobsežnejši korpus je GIGA FIDA. Korpus Gigafida je referenčni korpus pisne slovenščine, je obsežna in premišljeno zasnovana in tudi največja zbirka besedil. V njej je 38.310 besedil, 59.861.870 stavkov in 1.124.693.933 besed, nastalih v letih 1990-2018.
Preverili smo, kako se slovenski prašičerejci spopadajo z nekaterimi od aktualnih izzivov v tej živinorejski panogi. O negativnih vplivih prašičereje na okolje in večfaznem krmljenju se pogovarjamo z dr. Janezom Salobirjem, ki prihaja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V naših oddajah kar nekaj pozornosti namenjamo gozdarskim temam. Gozdarji nam pri pripravi teh vsebin zmeraj pomagajo. Med njimi je tudi univerzitetna diplomirana inženirka gozdarstva Heda Jenčič, ki se letos odpravlja v pokoj. V tradicionalnih slovenskih jedeh odsevajo tudi značilnosti kmetijstva določenega območja ali regije. Ena takih je bujta repa, ki nam jo je pripravila Simona Cizar, članica Kulturno-umetniškega društva Beltinci.
Neveljaven email naslov