Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na začetku oddaje bomo spregovorili o težavah, ki jih imajo nekateri kmetje s sosedi. Obiskali smo Prešnico, Gojače in Merče. Na njihovem domu v Boškarjih pri Svetem Antonu in v Planini nad Ajdovščino smo obiskali dve pomembni dami. Prva je Nova Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, druga pa Vinska kraljica Slovenije 2024. Zavod za gozdove bo začel pogozdovati tudi s pomočjo brezpilotnih letalnikov ali dronov. Bili smo v italijanskih Dolomitih, kjer je na prvem mestu les. V Oslavju v Goriških Brdih smo s kmeti obrezovali trte, na bistriškem pa z ribiči vlagali nove mladice.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Obiskali smo Posestvo Valdek in razbili kar nekaj stereotipov povezanih z osli. S popotnikoma, Brigito in Tomažem, odkrivamo svet živali v oddaljenih krajih. Predstavljamo rezultate januarskega štetja vodnih ptic. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
DEBLO TROPSKIH RASTLIN Z Nikom Pavlinom tokrat sestavljamo nasad tropskih rastlin: različne filodendrone, kalateje, ehmejo ... V vizualno privlačni zasaditvi nas prevzamejo številni prelivajoči se odtenki zelene. Rastline se ujemajo tudi v redkejših drugih barvah. Tudi deblo je izkoristil za dom večinoma epifitnih rastlin. CVETOČE V BOTANIČNEM VRTU LJUBLJANA V rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani so se odprli redki cvetovi toplotno občutljivih rastlin: mlečkovk, akantovk ... Na kačnikovkah pa nas dr. Jože Bavcon opozori na zanimiv pojav. Človek ga je, kot je to od nekdaj počel z naravo, za svoje potrebe prenesel kar v avtomobilsko industrijo. CEPLJENJE IGLAVCEV Sebastjan Lipar je tokrat s pritlikavega iglavca in srebrne smreke nabral cepiče. Še februarja je čas za cepljenje iglavcev, s čimer lahko prenašamo genske lastnosti. Za osnovo je vzgojil navadne smreke. Spoznamo, kako poskrbi, da se cepič in osnova kar najbolje prekrivata, ter kako je treba skrbeti za cepljene rastline. BOTANIČNI VRT SAN FRANCISCO Ko morda večina Slovencev pogreša toploto poletnega sonca, se selimo v pregovorno večno poletno kalifornijsko mesto San Francisco. Ko se je tam mudila Irena, prav toplo ni bilo, zato si je vzela čas za ogled tamkajšnjega botaničnega vrta. V njem so lepotice tropskih gora in nižin, vodno rastlinstvo in predstavnice suhih območij. Najbolj oblegana je bila, zanimivo, rastlina z ne ravno mamljivim vonjem ... navrtu@rtvslo.si
Z Nikom Pavlinom tokrat sestavljamo nasad tropskih rastlin: različne filodendrone, kalateje, ehmejo ... V vizualno privlačni zasaditvi nas prevzamejo številni prelivajoči se odtenki zelene. Rastline se ujemajo tudi v redkejših drugih barvah. Tudi deblo je izkoristil za dom večinoma epifitnih rastlin.
V ribiški družini Bistrica iz Ilirske Bistrice v zimskem času v reko Reko in akumulaciji Mola ter Klivnik, vlagajo ribje mladice in tako skrbijo za ribji stalež v ribolovnih revirjih. V reko Reko so tokrat vložili soško postrv, v jezero Mola pa več kot dve toni krapa. V sodelovanju s Parkom Škocjanske jame bodo v kratkem izvedli tudi čiščenje reke Reke, kjer se še vedno sporadično pojavljajo onesnaženja.
V Franciji so nedavno sprejeli t. i. Petelinji zakon. Ta bo omejil medsosedske spore in tožbe proti kmetom. »Zakon o zvokih in vonjavah na podeželju« bo namreč zagotovil večjo zaščito kmetij pred na novo prispelimi prebivalci v ruralno okolje. Pri nas kljub deklarativni zaščiti kmetov, se zelo pogosto dogaja, da imajo številne težave zaradi sosedov ali vikendašev, ki si želijo v idiliki vasi preživeti miren konec tedna, hkrati pozabljajo, da idilika na vasi ni samo narava in oddaljenost od mestnega hrupa, temveč tudi kmetijska dejavnost in vse, kar sodi zraven.
Sebastjan Lipar je tokrat s pritlikavega iglavca in srebrne smreke nabral cepiče. Še februarja je čas za cepljenje iglavcev, s čimer lahko prenašamo genske lastnosti. Za osnovo je vzgojil navadne smreke. Spoznamo, kako poskrbi, da se cepič in osnova kar najbolje prekrivata, ter kako je treba skrbeti za cepljene rastline.
V rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani nas prevzamejo še redki cvetovi toplotno občutljivih rastlin: mlečkovk, akantovk ... Na kačnikovkah pa nas dr. Jože Bavcon opozori na zanimiv pojav. Človek ga je, kot je to od nekdaj počel z naravo, za svoje potrebe prenesel kar v avtomobilsko industrijo.
Ko morda večina Slovencev pogreša toploto poletnega sonca, se selimo v pregovorno večno poletno kalifornijsko mesto San Francisco. Ko se je tam mudila Irena, prav toplo ni bilo, zato si je vzela čas za ogled tamkajšnjega botaničnega vrta. V njem so lepotice tropskih gora in nižin, vodno rastlinstvo in predstavnice suhih območij. Najbolj oblegana je bila, zanimivo, rastlina z ne ravno mamljivim vonjem ...
Še eno damo imamo Primorci po novem na pomembnem položaju. Celo na prestolu. To je nova Vinska kraljica Slovenije 2024 Sanja Ferjančič s Planine nad Ajdovščino. Po izobrazbi je diplomirana fizioterapevtka in nadaljuje študij na magistrskem programu fizioterapija. Odrasla je na vinogradniškem posestvu, veliko je med trtami, še najraje pa kot someljerka 1. stopnje predstavlja vina domačim in tujim obiskovalcem.
V vasi Sela na Krasu so prvič v Sloveniji predstavili postopek sajenja s pomočjo brezpilotnih letalnikov oziroma dronov. V projektu sodeluje Hrvaško podjetje, ki se že poltretje leto ukvarja s to dejavnostjo, podjetje Telemach kot donator in Zavod za gozdove, ki je določil semena in vodi projekt.
Vlada je imenovala novo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To je postala Mateja Čalušić iz zaselka Boškarji blizu Svetega Antona pri Kopru. Z našo ekipo smo jo obiskali na domu, da bi predstavila sebe, svoje okolje in svoje cilje.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za številna živila je nujna embalaža. Zato da je lahka, primerne oblike, prožna in da preprečuje izhlapevanje, poškodbo živil, stik z zrakom ipd., ji dodajo številne kemikalije. Poznamo približno 16.000 takih kemikalij, od katerih jih kakih 1800 prehaja v živila. Najmanj snovi prehaja v hrano iz steklene embalaže, vendar vsa embalaža ne more biti steklena. Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, pri nas preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Katere snovi so dodane papirnati embalaži za hrano, smo preverili na Inštitutu za celulozo in papir. Na Kemijskem inštitutu razvijajo užitno embalažo iz lupin škampov. Kakšna je pametna embalaža in kako embalažo narediti prijaznejšo okolju in ljudem?
Embalaža za hrano pa postaja vse bolj napredna in inovativna. Tako na policah trgovin že lahko najdemo živila, pakirana v aktivni embalaži z dodatki, ki izdelku podaljšujejo rok uporabnosti, ali pa inteligentno embalažo, ki s senzorji spremlja stanje živila. Pomanjkljivost take embalaže pa je, da lahko dodatki in senzorji zapletejo proces recikliranja.
Plastika je vse manj priljubljena in za hrano čedalje pogosteje uporabljamo papirnato ali kartonsko embalažo. Pa je ta tudi boljša za naše zdravje in okolje? Tudi snovi iz papirnate embalaže lahko prehajajo v hrano, zato jo je treba testirati.
Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Kako preverijo, ali snovi prehajajo iz plastične embalaže v hrano in kakšne so te količine?
Neveljaven email naslov