Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

50 knjig, ki so nas napisale - Arhiv

50 knjig, ki so nas napisale Bojan Kraut: Strojniški priročnik

9. 6. 2021

Za konstituiranje slovenstva niso ključnega pomena le literarne in humanistične knjige, pač pa tudi stvarna literatura. Krautov strojniški priročnik je izvirna slovenska strokovna knjiga z najdaljšo tradicijo ponatisov in razširjenih izdaj. V čem je posebnost najpomembnejše slovenske tehniške knjige, ki je izšla v več kot 300.000 izvodih, nam je pojasnil profesor strojništva dr. Janez Diaci. V zvezi s Krautovo knjigo nas je med drugim zanimalo, kaj je pomenil prehod iz paradigme težke industrije povojne Jugoslavije v bolj tehnološko usmerjene lahke panoge in kakšno vlogo je pri tem odigral Stane Kavčič. O tem smo se pogovorili s pisateljem Dušanom Šarotarjem, ki izhaja iz strojniške družine, obenem pa smo ga povprašali še o vlogi in pojmu tehniške inteligence.

50 knjig, ki so nas napisale Josip Jurčič: Deseti brat

2. 6. 2021

O prvem slovenskem romanu smo govorili s predsednikom DSP Dušanom Mercem, ki Nam je osvetlil problematičnost zgodbe in domnevno odsotnost glavnega junaka. V Desetem bratu se prepleta več zgodb, ena od njih je tudi nekoliko naivna zgodba o ljubezenskem trikotniku. Protagonista sta domači učitelj Lovre Kvas in graščakova hči Manica, ki pa je obljubljena drugemu. O tem smo se na freudovskem kavču pogovorili s pihoterapevtko Aljo Fabjan, ki nam je razložila, zakaj je ljubezenski trikotnik mikavna tema tako v literaturi kot v popularni kulturi. Prav tako pa smo izvedeli, kaj pravzaprav pomeni mit o desetniku.

50 knjig, ki so nas napisale Srečko Kosovel: Integrali

26. 5. 2021

Kosovel je umrl leta 1926, star 22 let. Do leta 1967 so v predalu čakali njegovi Integrali, preden so izšli s spremno besedo Antona Ocvirka. V pogovoru z literatom dr. Miklavžem Komeljem smo izvedeli, kaj pomeni ta dolgi molk. So se literarni zgodovinarji bali objaviti to poezijo? V pogovoru s profesorjem dr. Janezom Vrečkom smo se posvetili pesmi Kons 5, ki je sicer v berilih ni bilo, vendar smo jo v zadnjem času veliko slišali: "Gnoj je zlato ..." O finančnih aspektih Kosovelove poezije smo se pogovorili z nekdanjim ministrom za finance dr. Janezom Šušteršičem. Ta nam je pojasnil, ali lahko Kosovelove verze razumemo kot napoved zloma svetovnega gospodarsko-finančnega sistema v letu 1930.

50 knjig, ki so nas napisale Felicita Kalinšek: Slovenska kuharica

24. 3. 2021

Usodo naroda piše tudi vsebina njegovih loncev, vsebino loncev pa narekujejo tudi kuharske knjige, ki to vsebino na tak ali drugačen način izrazijo. Slovenska kuharica je do danes izšla v skupni nakladi več kot 200.000 izvodov in doživela 30 različnih izdaj. Z etnologom dr. Janezom Bogatajem smo se pogovorili o njenem vplivu na generacije in tudi o besednjaku, ki je pomembno vplival na konstitucijo naše nacionalne kuhinje, ki je vedno odraz socialnoekonomskega polja. Pisateljica Katarina Marinčič je Kalinškovi pripisala sposobnost opazovanja, spontano demokratičnost in prirojeno svetovljanstvo, mladi kuharski mojster Simon Pirš pa je pokazal, kako se skozi kodificirano slovensko kuhinjo izraža milenijska kulinarika.

50 knjig, ki so nas napisale Anton Trstenjak: Hoja za človekom

17. 3. 2021

Kako Slovenci razumemo sami sebe, potem ko je med nami 700.000 Trstenjakovih knjig? Kakšne so vrednote, skozi katera nas prepoznava ali vzpostavlja Trstenjak? Nekateri pravijo, da je bil Anton Trstenjak zadnji “renesančni človek”, saj njegove publikacije spadajo po tematiki med psihološka, antropološka, filozofska ter teološka dela. O tem, kako je nastajala Trstenjakova vizija slovenskega človeka, bo tekel pogovor z direktorjem Trstenjakovega Inštituta dr. Jožetom Ramovšem, pater dr. Karel Gržan pa nam bo osvetlil, ali se danes še držimo Trstenjakovega gesla "za človeka gre". Skozi hojo po Rožniku pa bomo Trstenjakovega duha spoznali skozi besede humanistke dr. Mance Košir.

50 knjig, ki so nas napisale Vladimir Bartol: Alamut

10. 3. 2021

Z založnikom Rokom Zavrtanikom bo tekel pogovor o usodi te prezrte, nato odkrite in končno kanonizirane knjige. Na Bartola so vplivali Nietzschejeva filozofija Nietzscheja, Machiavellijeve ideje, ekspresionizem in psihoanaliza. Njegova literatura je močno odstopala od sočasne literature socialnega realizma. S pojavom islamskih terorističnih napadov so se pričele tudi interpretacije Alamuta pojavljati v novi luči, roman pa je navdihnil celo ustvarjalce videoigre Assassin's Creed. S strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Primožem Šterbencem bomo interpretirali sporočilo Alamuta v luči sodobnih dogodkov.

50 knjig, ki so nas napisale Gregor Strniša: Vesolje

3. 3. 2021

Bistvo svojega in vsakega pesnjenja je Strniša poimenoval vesoljska zavest. V predgovoru k zbirki Vesolje jo je opredelil takole: "To je zavedanje, da je takó Zemlja kot vsaka najmanjša stvar na nji od nekdaj samo del vsega vesolja ..." Z Draganom Živadinovim, umetnikom, ki je dejansko poletel v vesolje, se bomo pogovarjali o tem, kako drugače razumemo vesolje, potem ko nam ga je Strniša upesnil, o specifiki Strniševih pesniških oblik pa se bomo pogovarjali s pesnikom in verzologom dr. Borisom A. Novakom.

50 knjig, ki so nas napisale Jurij Vega: Logaritmovnik

17. 2. 2021

Jurij Vega se je proslavil z Logaritmovnikom. Ta je izšel na Dunaju leta 1783 in od svoje prve izdaje velja za prototip logaritemskih knjig. Kaj so sploh logaritemske tablice in kako se je spremenilo matematično razmišljanje v času, ko so tablice v knjigi zamenjali tablični računalniki? Profesor matematike Vilko Domanjko nam bo z izračunom na tabli prikazal, kakšno vlogo imajo logaritmi in kakšna je njihova praktična uporaba. S pomočjo strokovnjaka za balistiko Janeza Gomzija se bomo poučili, kako se s pomočjo Vegovih podatkov v tablicah izračuna let topovskega izstrelka. Vegov priročnik spada med najbolj razširjene matematične knjige na svetu in nemara gre celo za knjigo slovenskega avtorja, ki jo je vzelo v roke največ Zemljanov.

50 knjig, ki so nas napisale Simon Jenko: Pesmi

10. 2. 2021

Zakaj velja Simon Jenko za pesnika Sorškega polja? “Če je Prešeren pisal visoko poezijo za izbrance in nas skušal približati zahodni Evropi, je Jenko preprostejši, bolj ljudski pesnik," pravijo literarni zgodovinarji, katerih pogled nam bo osvetlil slovenist in zgodovinar ddr. Igor Grdina. Dolga stoletja je bila Jenkova pesem Naprej (zastava slave) neuradna slovenska himna, danes pa je himna Slovenske vojske, a danes Jenkov spomin ohranja tudi nagrada za najboljšega slovenskega pesnika. Z Jenkovo nagrajenko Veroniko Dintinjano se bomo pogovarjali o tem, kaj pomeni danes pisati poezijo.

50 knjig, ki so nas napisale France Prešeren: Poezije

8. 2. 2021

Z Boštjanom Gorencem - Pižamo smo se v okolju Trnovske cerkve pogovorili o tem, ali je blasfemično hoditi po Prešernovih verzih na Čopovi ulici in kako na to gleda kot avtor vulgarizacije klasikov. Obenem smo se vprašali, kako danes razumemo slovenske klasike: kot resnobneže ali kot nekoga, ki mu dovolimo, da stisne kakšen tvit? Zatem smo se na Wolfovi ulici pod oknom Primičeve Julije srečali s psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek, s katero smo se pogovarjali o tematiki in pomenu neuslišane ljubezni. Skozi oddajo smo spremljali iskrive izjave slovenskih kulturnikov o tem, kaj jim pomeni Prešeren.

50 knjig, ki so nas napisale Florijan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža

3. 2. 2021

Roman Zmote dijaka Tjaža je ključen za Lipušev preboj med velike slovenske avtorje. Izšel je leta 1972 in v slovensko literaturo vpeljal svojevrsten notranji monolog. Roman je sarkastična zgodba o tem, kako se mladostnik znajde v primežu represivne vzgoje internata, ki ga do te mere stre, da stori samomor. Z ravnateljem Rihardom Režkom se pogovorimo o tem, ali se je vzgoja v današnjem internatu spremenila v primerjavi s tisto iz 20. stoletja. Zmote dijaka Tjaža sta leta 1982 v nemščino prevedla Peter Handke in Helga Mračnikar in mu s tem dala tudi mednarodno veljavo. O travmatični izkušnji pisanja v jeziku, ki je lastnemu sosedu tuj, saj je tujec, obenem pa odtujen tudi domači zemlji, ki je del tujine, sprašujemo dr. Silvijo Borovnik, strokovnjakinjo za literaturo koroškega zamejstva.

50 knjig, ki so nas napisale Dušan Pirjevec: Evropski roman

27. 1. 2021

Dušan Pirjevec je eden najpomembnejših slovenskih literarnih teoretikov. Njegov pogled na književnost je omogočil izvirno slovensko recepcijo eksistencialne filozofije, obenem pa v premislek o literaturi vpeljal sodobne miselne tokove, med drugim fenomenologijo in strukturalizem. Pirjevčeva predavanja so bila legendarna in množično obiskana; kdo vse jih je obiskoval in kako so vplivala na študente iz sedemdesetih let, v "Pirjevčevi" predavalnici povprašamo Dušana Merca, predsednika DSP. Pirjevčevo življenje je močno zaznamovala tudi partizanska problematika in za marsikoga je bila njegova vojna vloga kontroverzna, kar nam bo osvetlil komparativist dr. Boris A. Novak.

50 knjig, ki so nas napisale Vitomil Zupan: Menuet za kitaro

20. 1. 2021

Četudi nas učijo, da je treba literarno delo ločevati od njegovega avtorja, pri nekaterih pisateljih to preprosto ni mogoče. Tak je tudi Vitomil Zupan, ki se ga držijo legende o škandalozni seksualnosti in kompulzivnem odnosu do žensk. Z Ifigenijo Simonović smo se pogovarjali o tem, kakšen je bil odnos med Zupanovim življenjem in delom, zanimalo pa nas je tudi, kakšen bi bil odnos do Zupana danes in kako na interpretacijo njegovega dela vpliva gibanje Jaztudi in vzpon politične korektnosti. Po Zupanovem romanu je bil posnet tudi film Nasvidenje v naslednji vojni, v katerem glavnega junaka Berka igra Metod Pevec. Z njim smo se pogovorili o spominih na snemanje in o tem, kako je bilo igrati tako kontroverznega junaka.

50 knjig, ki so nas napisale Lojze Kovačič: Prišleki

13. 1. 2021

Kovačičevo pisanje je od nekdaj veljalo za “sumljivo”, in sicer tako v (ne)ideološkem kot tudi strukturno-formalnem smislu. Šele v 21. stoletju, malo pred pisateljevo smrtjo leta 2004, je Kovačičev opus doživel temeljito revizijo in se vzpostavil kot vrhunski opus. Njegova knjiga Prišleki, roman v treh knjigah, je v bistvu romansirana avtobiografija z elementi zgodovinopisja. O nenavadni in samosvoji strukturi romana smo se pogovorimo z dr. Gašperjem Troho, ki smo ga vprašali, kako roman obravnava različne ideologije, od predvojne starojugoslovanske, medvojne fašistične in povojne komunistične. Sledil je pogovor z Mitjo Čandrom, založnikom, ki je Kovačičeve Prišleke, sicer izšle leta 1984, izdal v prenovljeni izdaji leta 2018.

50 knjig, ki so nas napisale Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

6. 1. 2021

Dogodek v mestu Gogi predstavlja vrh slovenskega ekspresionističnega gledališča. Napisal ga je Slavko Grum, leta 1901 rojeni Dolenjec, po poklicu zdravnik, ki je snov za svojo dramo v marsičem črpal tudi iz Freudove psihoanalize. O izrednem pomenu ekspresionističnega gledališča smo se pogovarjali z režiserjem Draganom Živadinovim, ki nam je pred sliko izvirne Gogine scene osvetlil vpliv scenografije na vsebino drame, o tem, kako je bilo delati priredbo Goge, pa smo v temnih globinah gledališča razpravljali z dramaturginjo Evo Mahkovic.

50 knjig, ki so nas napisale Boris Pahor: Mesto v zalivu

30. 12. 2020

Mesto v zalivu je ključno delo za razumevanje Pahorjevega opusa in slovenskega življa v Trstu. Ob openskem tramvaju smo izvedeli, da proga predstavlja prvi stik slovenskega tržaškega zaledja z mestom, ki so ga v začetku 20. stoletja sestavljale številne etnične skupine z zapletenimi medsebojnimi razmerji. Ob kipu Jamesa Joycea na Rusem trgu smo se s profesorjem dr. Miranom Košuto pogovorili o vlogi Trsta v opusu nekaterih velikih imen svetovne in slovenske literature. Na trgu Oberdan nam je Pahorjeva biografinja dr. Tatjana Rejc osvetlila zgodovino Trsta in pomen usodnega 13. julija 1920, ko so fašisti zažgali Narodni dom.

50 knjig, ki so nas napisale Primož Trubar: Abecednik

21. 12. 2020

»Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci lahko v kratkim času brati navučiti.« Tako je Primož Trubar napisal svojim rojakom na samem začetku pisane besede. O Trubarjevi ključni vlogi pri oblikovanju slovenstva smo se pogovarjali z dr. Matjažem Černivcem iz Svetopisemske družbe in Andrej Perhajem iz Trubarjeve domačije. Zakaj nas Trubar naziva Lubi Slovenci? Trubar je bil prvi, ki je v domačem jeziku zapisal takrat splošno znano in že stoletja uveljavljeno ime: Slovenci. Skozi sodobni zorni kot smo pogledali, kako danes učijo abecedo – v šolskem okolju smo sledili procesu opismenjevanja v prvi triadi.

50 knjig, ki so nas napisale Valentin Vodnik: Pesme za pokušino

16. 12. 2020

Čeprav so ga poznejši literarni zgodovinarji označevali zgolj za “prve žarke jutranje zarje” slovenske poezije, za Vodnika ni bilo dilem: zavedal se je svoje pionirske vloge na polju slovenskega pesništva in se podpisoval kar – Vodník. Marjan Rupert iz NUK je opredelil zgodovinski kontekst nastanka Vodnikovih pesmi, pa tudi element avtocenzure. V okolju Vodnikove domačije se nam je pridružil profesor dr. Aleksander Bjelčević, ki je ovrednotil pomen umetne pesniške zbirke za narod kot prelomen trenutek za gradnjo narodne zavesti, osvetlil pa je tudi Vodnikovo izvirno slovensko kitico, “alpsko poskočnico”, tako rekoč pesniško kitico z geografskim poreklom, ki jo najdemo v narodnozabavni glasbi, pa tudi pri Pankrtih.

50 knjig, ki so nas napisale Janez Evangelist Krek: Socializem

9. 12. 2020

Krek je bil teolog in eden najvplivnejših slovenskih intelektualcev 20. stoletja. Bil je začetnik krščanskega socializma na Slovenskem. S profesorjem teologije dr. Janezom Juhantom smo se pogovarjali o tem, kaj je Krek pomenil za sodobnike, še posebej za Cankarja, pa tudi o njegovi resnično evangelistični vlogi in izjemnih organizacijskih sposobnostih. Sociolog dr. Srečo Dragoš nam je predstavil osnovne značilnosti najpomembnejšega Krekovega dela Socializem, pri čemer nam je pojasni tudi, kakšno vlogo ima v Krekovi misli država kot porok pravičnosti. V okolju murskosoboškega gradu smo se srečali s pisateljem Štefanom Kardošem, in ta nam je povedal anekdoto o Krekovem klobuku, ki mu Žižek pripisuje močno senco, saj naj bi pod njegovimi krajniki namreč nastajala slovenska literatura.

50 knjig, ki so nas napisale Josip Vidmar: Kulturni problem slovenstva

7. 12. 2020

Že mladi Vidmar je v času med obema vojnama veljal za ključno kritiško figuro, celo tako močno, da ni Oton Župančič po Vidmarjevi kritiki Veronike Deseniške nikdar več napisal dramskega dela. O vlogi kritika smo se pogovarjali s publicistom Markom Crnkovičem, v monumentalnem okolju Plečnikove cerkve v Šiški, ki je bila zgrajena v času Vidmarjeve knjige, pa smo sledili pogovoru s Petrom Kovačičem Peršinom, ki nam je pojasnil, kakšna polemika se je spletala okoli slovenstva v tridesetih letih, v času Kraljevine Jugoslavije. Vidmar je bil v nasprotju z zagovorniki jugoslovanskega "talilnega lonca" prepričan, da predstavljata temelj slovenstva prav njegova jezik in kultura.

Stran 1 od 3
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov