Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Švedskem so razvili posebno obleko, ki z blago elektrostimulacijo lahko pomaga nekaterim ljudem z okvaro živčevja in z njo povezanimi simptomi, kakršna je denimo mišična zakrčenost.
V službi za raziskave in razvoj Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča že razvijajo tudi nove robote za rehabilitacijo hoje, ki bodo bolnikom pomagali pri poznejših stopnjah rehabilitacije, ko bolniki vse več aktivnosti že zmorejo sami.
Rehabilitacija se po navadi začne že v bolnišnici ali, pri nas, v Univerzitetnem rehabilitacíjskem inštitutu Soča, kjer so prve robote za rehabilitacijo začeli uporabljati pred približno 10 leti.
Površina Zemlje in s tem tudi površina Slovenije se spreminjata. Naša država se vsako leto premakne za približno 5 mm proti severozahodu in približno 1 mm proti severovzhodu. To lahko izmerimo zato, ker imamo kakovostno določen moderen državni geodetski koordinatni sistem. Nekatere točke osnovne geodetske mreže so bile izmerjene že davnega leta 1808. Danes te točke državnega koordinatnega sistema opazujemo z globalnim navigacijskim satelitskim sistemom. Obiskali smo geodetsko točko osnovne geodetske mreže na Maliji pri Izoli in preverili, kako so se koordinate te točke spreminjale v zadnjih 200 letih. Zakaj potrebujemo tako natančne meritve?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Zemljina površina je sestavljena iz osem velikih litosferskih plošč in veliko več manjših, ki plavajo na mehki Zemljini notranjosti. Te plošče se premikajo, na stikih pa se narivajo ali spodrivajo, s tem pa povzročajo spremembe površja. Pred več sto milijoni let je bil na geografski širini in dolžini Zemlje, kjer je danes Slovenija, ocean, ki je ločeval današnjo Afriko od Evrope. Poglejmo eno izmed posledic premikanja tektonskih plošč.
Leta 2000 je bila postavljena prva točka sistema SIGNAL, kar je okrajšava za "Slovenija, geodezija, navigacija, lokacija". Signal je osnova državne geoinformacijske infrastrukture in orodje novega slovenskega državnega koordinatnega sistema. Tudi na novo izmerjenim točkam se spreminjajo njihove koordinate.
Vseh 34 točk trigonometrične mreže I. reda na našem ozemlju je še danes označenih v naravi. Te točke so bile izmerjene in njihove koordinate so bile določene s takrat najvišjo dosegljivo točnostjo. Danes nam nove tehnologije omogočajo veliko natančnejše meritve kot pred 200 leti.
Vsa zdravila, ki jih danes uporabljamo, so bila najprej preizkušena na živalih. Toda testiranje na živalih včasih ne da pravih rezultatov in je etično sporno. Obe slabosti bi lahko rešili organi na čipu. Gre za več celic posameznih človeških organov, s katerimi simulirajo naše organe. Lani je ameriška uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz organov na čipu. V Italiji razvijajo sklep na čipu, na katerega bodo prenesli posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom. Tako bodo lahko preizkusili, katero zdravilo je najboljše za vsakega posameznega bolnika. Kakšni so ti organi na čipu, katere organe sploh lahko imamo na njih in kakšne so njihove prednosti pred testiranjem na živalih?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo s švicarskimi partnerji razvijajo model ribjih celic, ki ga nameravajo povezati z računalniškimi matematičnimi modeli. Ti bodo napovedovali učinke kemikalij na razmnoževanje rib v naravnem okolju. Novi testi bi v prihodnjih treh letih lahko nadomestili več 100 tisoč testov toksičnosti na živih ribah.
Italijanski znanstveniki želijo prenesti na čip posamezne sklepne celice bolnikov z revmatoidnim artritisom in tako ustvariti nekakšno kopijo, dvojčka bolnikovega sklepa. Na njem pa želijo preizkušati, katero zdravilo je najboljše za posameznega bolnika.
Lani je ameriška Uprava za hrano in zdravila odobrila prvo klinično preizkušanje zdravila za dve redki avtoimunski bolezni z uporabo podatkov o učinkovitosti, zbranih le iz testiranj na organih na čipu.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Sloveniji raste približno 3000 vrst rastlin, okoli 300 od njih pa je za človeka strupenih: tisa, jesenski podlesek, čmerika, pikasti mišjak, volčja češnja in številne druge. Tudi rastline, ki jih pogosto uživamo, imajo dele, ki so za nas lahko nevarni. Približno 6 % vseh zastrupitev pri ljudeh povzročijo strupene rastline. Rastline se s strupi branijo pred drugimi živimo bitji, vendar niso rastlinski strupi enako nevarni za vsa živa bitja. Semena tise so za nas zelo nevarna, saj lahko povzročijo celo srčni zastoj, pticam pa ne škodujejo. Zakaj? Kako dobro poznamo rastlinske strupe in kako bi jih lahko uporabili?
Za naše hišne ljubljenčke predstavljajo nevarnost nekatere sobne rastline. Veliko strupenih sobnih rastlin prihaja iz priljubljene družine kačnikovk.
Tudi rastline, ki jih uživamo, imajo dele, ki so za nas nevarni. Sadje je pomemben vir vitaminov, mineralov in vlaknin. Vsebuje pa tudi človeku toksične snovi, ki so na srečo v večji koncentraciji prisotne le v semenih.
Večina rastlin je med evolucijo razvila strupe, s katerimi se branijo pred rastlinojedci. Mnoge od njih so pogoste v našem okolju ali pa jih celo gojimo kot okrasne rastline. Nekatere od njih so lahko nevarne za ljudi. V Sloveniji so to tisa, jesenski podlések, čmeríka, pikasti míšjak, volčja češnja in številne druge.
Železo je bistven element za vse žive organizme. Človeško telo ga za pravilno delovanje nujno potrebuje, vendar ga ni sposobno samo proizvajati. Pomanjkanje železa spada med najpogostejše pomanjkanje hranil na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je približno dve milijardi ljudi po vsem svetu slabokrvnih, večinoma zaradi pomanjkanja železa. Zakaj nam primanjkuje železa, kako ga lahko dobimo v telo in ali ga je lahko preveč?
Neveljaven email naslov