Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1940 so v mestu Tacoma v ZDA odprli nov, 1800 metrov dolg jekleni most. Štiri mesece pozneje se je zaradi vetra, ki je pihal s hitrostjo le 56 km/h, podrl. Vsaka konstrukcija niha s svojo frekvenco. Danes znamo izmeriti že zelo majhna nihanja. Slovenski strokovnjaki so merili, ali koncertni zvok vpliva na Kolosej in ali vibracije z bližnjega gradbišča lahko poškodujejo katedralo iz 14. stoletja. Na enem od ljubljanskih mostov smo preverjali, kako zaniha, ko čezenj zapelje tovorno vozilo. S potresno mizo vam bomo pokazali, kdaj se stavba zaradi prevelikega nihanja podre in kako merijo nihanje konstrukcije letala.
Pospeškomere uporabljajo tudi za merjenje odziva mostov na prometne ali druge obremenitve. S tem posredno ugotovijo, kakšno je njihovo stanje. Iz meritev vibracij lahko sklepajo, ali je na primer konstrukcija mostu poškodovana. Po celoviti analizi podatkov lahko napovejo dobo trajanja mostov.
Poznamo različne oblike nihanja. Kako se te različne oblike nihanja vzbudijo, lahko vidimo na potresni mizi.
Merjenje frekvenc pa je pomembno za ohranjanje kulturne dediščine. Slovenski strokovnjaki so med drugim merili, kako vibracije oz. koncertni zvok vpliva na eno izmed najbolj znanih stavb na svetu, na rimski Kolosej.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Število svetovnega prebivalstva raste, zato se povečuje potreba po zdravi hrani. Po nekaterih napovedih bomo morali leta 2050 pridelati dvakrat toliko morske hrane kot danes. S čezmernim ribolovom smo naravne zaloge potisnili na rob obstoja. Rastočo porabo rib bo mogoče zagotoviti le z gojenjem. Razvoj tehnologije omogoča gojenje rib na odprtem morju. Največja kletka na svetu za gojenje rib je v Norvéškem morju. Polpotopna konstrukcija ima premer približno 110 m, težka je 7000 ton, njen volumen pa znaša 250.000 m3. Trajnostno naravnano ribogojstvo se iz narave séli še v zaprte prostore z recirkulacíjskimi akvakulturnimi sistemi. Izziv prihodnosti pa ni le v količini, ampak tudi v vrsti vzrejenih rib. Vzgojiti znamo le nekaj vrst mladic. Bi lahko to rešila večtrofična akvakultura? Kako bomo v prihodnosti gojili ribe?
Ribogojstvo se iz narave seli v zaprte prostore s posebnimi sistemi, ki omogočajo okoljsko trajnost, prostorsko učinkovitost, možnost gojenja različnih vrst rib in manjšo izgubo pridelka.
Mladice rib in drugih morskih organizmov bi lahko pridobivali iz večtrofične akvakulture. To so sistemi, ki so bili v prvinski obliki znani že v času Marije Terezije. Takrat so na potopljenih drevesih gojili izredno cenjene ostrige princese Sisi. Poleg njih pa so z debel pobirali tudi druge organizme, ki so se razrasli na njih. Podobno bi lahko počeli danes.
Kitajska je ena od vodilnih držav na področju akvakulture. Kitajska je zgradila že več kot 40 infrastruktur za akvakulturo na odprtem morju. Načrtuje še izdelavo flote pametnih ribjih farm, s katero bodo lahko gojili različne vrste rib. Maja lani je že začelo obratovati prvo, 250 metrov dolgo pametno plovilo za ribogojstvo na svetu, opremljeno s podvodnimi kamerami, senzorji in samodejnimi krmilniki.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Letos mineva 100 let od podelitve Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino za odkritje inzulina. Od leta 1922, ko je prvi otrok s sladkorno boleznijo tipa 1 prejel inzulin, se raziskovalci trudijo odkriti nove načine zdravljenja in obvladovanja bolezni. Napredek je izjemen. Danes imajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko inzulinsko črpalko, ki neprekinjeno meri raven glukoze in dovaja inzulin glede na podatke, ki jih sporoča senzor. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 pa bodo inzulin kmalu lahko dodajali le enkrat na teden. Raziskovalci iščejo še druge rešitve, na primer presaditev celic beta, ki jih pri sladkorni bolezni tipa 1 napade naš imunski sistem. Sladkorna bolezen je najbolj razširjena kronična bolezen na svetu, s katero živi vsak deseti zemljan, in več kot 90 % jih ima sladkorno bolezen tipa 2. Do leta 2050 se bo število obolelih predvidoma več kot podvojilo.
Na Inštitutu za fiziologijo mariborske medicinske fakultete na mišjih modelih preučujejo delovanje celic beta, ki proizvajajo in izločajo hormon inzulin. Zanima jih predvsem osrednja vloga celic beta pri sladkorni bolezni tipa 2.
Sladkorna bolezen tipa 1 je kronična avtoimunska bolezen; najpogosteje zbolijo otroci in mladostniki, a tudi odrasli do 45. leta starosti. Po ocenah je v Sloveniji okoli 5 tisoč oseb s sladkorno boleznijo tipa 1. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 je mogoče na različne načine, najnaprednejši pa je z inzulinsko črpalko.
Sladkorna bolezen je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna prevelika koncentracija glukoze v krvi. Sladkorna bolezen nastane, ker trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali ker se celice na inzulin ne odzivajo ustrezno.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Evropi ima vsako gospodinjstvo v povprečju 70 elektronskih naprav, od katerih jih 10 ni več v uporabi ali so pokvarjene. Elektronske naprave, ki po uporabi postanejo e-odpadki, vsebujejo številne plemenite in redke kovine. V milijonu mobilnih telefonov je vgrajenih 34 kg zlata, 16 ton bakra in 350 kg srebra. Koliko teh snovi se reciklira? Na Kemijskem inštitutu so razvili ekološko sprejemljivejše recikliranje zlata iz odsluženih gospodinjskih aparatov in recikliranje platine. Na Inštitutu Jožef Stefan reciklirajo magnete z uporabo vodika. Litij je nujen za izdelavo baterij v električnih vozilih. Kako pa poteka njegovo recikliranje?
E-odpadki vsebujejo več kot 150 različnih materialov. Med njimi je tudi litij, ki je nujen za izdelavo različnih vrst baterij, tudi tistih v električnih vozilih. Recikliranje litija je sicer mogoče, a je proces izjemno drag, počasen in še ne najučinkovitejši.
Redki zemeljski elementi so nujni za proizvodnjo trajnih magnetov, ki so v številnih delih električnih in elektronskih naprav. Evropska unija kritične surovine za izdelavo magnetov uvaža, zato je njihovo recikliranje ključno. Trenutno je delež teh recikliranih materialov pod odstotkom. Na Institutu Jožef Stefan razvijajo nove načine recikliranja odpadnih magnetov z uporabo vodika, iz recikliranega materiala pa nato izdelajo nove magnete.
Na leto pridobimo 3000 ton zlata, še 1000 ton pa z recikliranjem, ki postaja čedalje pomembnejše, saj so njegove zaloge na Zemlji omejene. Zlato trenutno reciklirajo predvsem iz nakita v posebnih talilnicah, ki pa niso primerne za recikliranje te kovine iz elektronskih naprav. Na Kemijskem inštitutu so razvili zeleno rešitev raztapljanja zlata iz odsluženih gospodinjskih aparatov.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Neveljaven email naslov