Število odzivov je bilo največje v dvanajstih letih delovanja instituta varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Tako kot je javni medij svoje moči in programski čas podredil spremljanju epidemije ter ukrepom za zajezitev širjenja virusa in preprečevanje gospodarskih in socialnih posledic, je tudi občinstvo največ komentarjev (pohval in graj) ter vprašanj in pritožb namenilo vsebinam o javnem zdravju in vladnim ukrepom. Odzivi so bili pogosto čustveni, argumentacija strastna, velikokrat srdita in sovražna, nemalokrat kot zrcalo ali nadaljevanje objav na družbenih omrežjih. Izzivom epidemije je posvečeno posebno poglavje letnega poročila, ki je sicer strnjena in pregledna zbirka dilem občinstva, odgovorov ertevejevcev ter varuhinjinih ugotovitev in priporočil.
LETNO POROČILO 2020
Vsebinski poudarki
Vsebinska posebnost odzivov je bila blokovska, polarizirana in skoraj referendumska narava odzivov, z izrekanjem za in proti vsemu, vsem in vsakomur (za in proti javnemu mediju, za in proti RTV prispevku, za in proti posameznim oddajam in novinarjem, za in proti ukrepom, za in proti vladi, za in proti …). Najpogostejša »tarča« odzivov je bila TV Slovenija, znotraj te pa televizijski Informativni program.
»Iz mnenjskih odzivov je bilo večkrat lažje razbrati, kakšen pogled na epidemijo in družbeno stvarnost ima tisti ter katerim objavam na družbenih omrežjih sledi tisti, ki se je odzval, kot to, kaj je njegov resnični očitek medijski vsebini. Politizacija v najširšem pomenu besede je spodrivala strokovno razpravo, tako o kakovosti, standardih, merilih in etiki posameznih,« je zapisala varuhinja Ilinka Todorovski.
Zmote na kvadrat
Nadaljeval in krepil se je trend zmotnih zatrjevanje, da je RTV Slovenija le TV, da se RTV-prispevek plačuje za gledanje televizije, da javni medij s preveč ljudmi in denarja ponudi premalo ter da je nacionalka plačljiva, komercilke pa zastonj.
»Kot bumerang se je vračalo samozadovoljno prepričanje medija, da o njem vsi vse vedo. Ne vedo,« opozarja varuhinja, ki je stike z občinstvom izkoristila za nenehno pojasnjevanje vloge, delovanja in poslanstva RTV Slovenija, pogovore s programskimi ustvarjalci pa za poudarjanje vrednot in pričakovane kakovosti javnega medijskega servisa.
Varuhinjino letno poročilo v številkah
1370 odzivov se je nanašalo na vsebine javne televizije. Sledijo odzivi, ki se nanašajo na javni medijski servis v celoti, Multimedijski center (MMC) in Radio Slovenija, ostale enote so bile praktično statistično nevidne.
851 odzivov je bilo na oddaje informativnega programa TV Slovenija, predvsem glede poročanja o epidemiji, javnem zdravju in vladnih ukrepih.
144 odzivov je varuhinja prejela za vsebine javnega radia, kar je največ v zgodovini varuhovega delovanja.
176 odzivov je bilo na vsebine in storitve MMC. Več kot polovica se jih je nanašalo na uporabniške vsebine, dobra tretjina na novinarske članke in desetina na storitve.
243 je bilo odzivov v kategoriji RTV Splošno, kamor se uvrščajo mnenja poslušalcev, gledalcev, bralcev in uporabnikov o vsem, kar so povezovali z RTV Slovenija. Poleg mnenj o javnem mediju, predvsem v luči napovedanih sprememb medijske zakonodaje ter objavami in polemiko na družbenih omrežjih o politični usmeritvi javnega medija, je bilo v to kategorijo vštetih tudi veliko pohval na različne vsebine RTV Slovenija.
41 odzivov, leta 2019 zgolj 16, je bilo glede dostopnosti vsebin za gluhe in naglušne. Število odzivov je opazno poskočilo v času epidemije.
313 odzivov v marcu je bil lanski mesečni rekord. Za primerjavo, v letu 2019 je največ odzivov prispelo januarja, in sicer 191. Najmanj odzivov je varuhinja prejela avgusta, »le« 105.
283 odzivov je varuhinja zavrgla, saj so bili žaljivi, vulgarni, anonimni ali nerazumljivi.
1911 odzivov je prispelo po elektronski poti, klasičnih pisem je bilo 50. Varuhinja je s sodelavko Evo Semič sprejela tudi 543 telefonskih klicev.
