RTV-PRISPEVEK

Čemu je namenjen RTV-prispevek?
RTV-prispevek je glavni vir financiranja javne radiotelevizije in je namenjen ustvarjanju televizijskih, radijskih in spletnih vsebin ter vrsti drugih storitev.
V okviru televizijske ponudbe RTV Slovenija na nacionalni ravni oddaja programa TV SLO 1 in TV SLO 2. Posebni nacionalni program, TV SLO 3, je namenjen predvsem neposrednim prenosom in posnetkom sej državnega zbora. Radiotelevizija oddaja tudi regionalna programa TV Koper/Capodistria in TV Maribor ter programa za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost. Televizija Slovenija je leta 2018 predvajala 20 041 ur programa, od tega TV SLO 1 in TV SLO 2 12 780 ur.
RTV Slovenija v radijski eter oddaja tri programe na nacionalni ravni (Prvi, Val 202 in Ars so v letu 2015 predvajali skupaj 26 280 ur programa), na regionalni ravni pa Radio Maribor in Radio Koper. RTV Slovenija pripravlja radijski program za tujo javnost (Radio Slovenia International), program za avtohtono italijansko narodno skupnost (Radio Capodistria) in program za avtohtono madžarsko narodno skupnost (MMR – Pomurski madžarski radio).
Multimedijski center RTV Slovenija (MMC) na spletnem mestu rtvslo.si zagotavlja novičarske in uporabniške storitve, med njimi spletni predvajalnik in arhiv 4D RTV. Skrbi tudi za podnaslavljanje televizijskih vsebin za gluhe, naglušne in gledalce z okvaro sluha.
RTV Slovenija prek oddajnikov in zvez skrbi za oddajanje digitalnega signala in prizemno omrežje (DVB-T), s katerim doseže okoli 99 odstotkov gospodinjstev na ozemlju Slovenije.
V okviru zavoda RTV Slovenija delujejo tudi simfonični orkester, Big Band, ZKP in mediateka, ki med drugim digitalizira slovensko filmsko dediščino.
Več o delovanju RTV Slovenija si lahko preberete TUKAJ.

Zakaj moram plačevati RTV-prispevek?
Z RTV-prispevkom se vzdržuje celotna storitev javnega medijskega servisa, ki obsega televizijske in radijske programe, spletni novičarski portal, predvajalnik in arhiv, skrb za prizemno omrežje, dostopnost vsebin za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter digitaliziranje televizijske in filmske dediščine.
Dva odstotka RTV prispevka sta namenjena neodvisni filmski produkciji.
Zavezanec za plačilo RTV-prispevka je po zakonu vsak, ki ima oziroma uporablja radijski ali televizijski sprejemnik oziroma katerokoli drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija.
Višina RTV-prispevka je določena z zakonom. Spremeni jo lahko vlada, in sicer za največ 10 %, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi.

Ali tudi drugje po svetu plačujejo tovrstni prispevek?

Da, naročnina ali prispevek je poglavitni vir financiranja večine javnih radiotelevizij v Evropi.


Ali moram plačevati RTV-prispevek, če sem z določenim programom nezadovoljen ali če sploh ne gledam TV Slovenija?
Da, ker je RTV Slovenija javni medijski servis in kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena služi javnosti v najširšem smislu. Prispevek ni namenjen samo ustvarjanju oddaj, ki so posameznikom všeč ali ne, ampak ustvarjanju vsebin, ki so za skupnost posebnega pomena in so kot takšne tudi opredeljene v zakonu. RTV Slovenija med drugim namenja posebno skrb slovenskim narodnim manjšinam v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem ter italijanski in madžarski narodni skupnosti v Sloveniji. Programske vsebine predvaja tudi v prilagojenih tehnikah za senzorno ovirano občinstvo. Pri informiranju javnosti ustvarjalce vsebin zavezujejo poklicna in etična merila ter programski standardi.

Kje lahko dobim odgovore na druga vprašanja o RTV-prispevku?

Služba za obračun RTV-prispevka

Čufarjeva ulica 2

1550 Ljubljana

Telefonska številka: 01 475 46 00

Telefaks: 01 475 30 15

E-pošta: rtv.prispevki@rtvslo.si

Informacijska pisarna: Čufarjeva ulica 2, Ljubljana

Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure ter ob sredah še od 14. do 17. ure


OGLASI

Zakaj RTV Slovenija predvaja oglase, če pa se financira iz prispevka?
RTV-prispevek je glavni vir prihodkov, vendar ne edini. Delež prihodkov od oglaševanja je leta 2018 znašal 11,7 % vseh prihodkov in omogoča predvajanje nekaterih vsebin, ki jih zgolj s prispevkom ne bi mogli. Mednje spadajo tudi številni športni prenosi.

Zakaj je na Televiziji Slovenija toliko oglasov?

Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah Televiziji Slovenija omogoča oglaševanje v obsegu deset minut na uro, razen v osrednjem televizijskem času (to je t. i. prime time med 18. in 23. uro), ko dovoljuje le sedem minut oglaševanja v posamezni uri. K televizijskemu oglaševanju po zakonu spadajo oglasi, plačana video obvestila, informativno oglaševanje in samooglaševanje. Televizijsko oglaševanje mora biti jasno prepoznavno tako, da ga je mogoče razločiti od uredniško oblikovanih del, objavljeno v posebnih blokih, ki so optično in zvočno ločeni od programskih vsebin.

Z oglasi ni dovoljeno prekinjati državnih proslav, verskih obredov, celovečernih in televizijskih filmov. Prav tako oglasov ne sme biti v informativnih oddajah, oddajah z versko vsebino in otroških oddajah, ki so krajše od 30 minut.


Zakaj Televizija Slovenija predvaja t. i. TV-prodajo?

Tudi pravila TV-prodaje opredeljuje Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, prihodki od TV-prodaje pa so za Televizijo Slovenija pomemben vir financiranja. TV-prodaja mora biti, tako kot oglasi, jasno razpoznavna in optično in zvočno ločena od drugih programskih vsebin ter objavljena v posebnih blokih. Ti so lahko dolgi največ 30 minut. TV Slovenija TV-prodaje ne predvaja med 18. in 23. uro.


TELEVIZIJA SLOVENIJA

Zakaj je na TV Slovenija poleti toliko ponovitev?
Poleti je pred televizijskimi zasloni manj gledalcev kot v preostalem delu leta, zato večina televizij ponavlja prej posnete oddaje. Obenem je poletje čas za pripravo oddaj, ki si jih gledalci lahko ogledajo v preostalem delu leta, od dokumentarnih do otroških. Tako je tudi v Sloveniji.
Televizija Slovenija mora po zakonodaji spoštovati kvote evropskih avdiovizualnih del, kvote slovenske produkcije in kvote slovenske neodvisne produkcije, prav tako mora določeno število premier predvajati v najbolj gledanih terminih. Vse to vpliva tudi na oblikovanje poletne sheme.

Zakaj RTV Slovenija o posameznih regijah poroča v različnem obsegu?
RTV Slovenija si s široko razvejeno radijsko in televizijsko dopisniško mrežo prizadeva, da bi bili vsi deli države v programih enakopravno zastopani. K temu izdatno pripomoreta tudi regionalna centra Koper/Capodistria in Maribor.

Zakaj TV Slovenija nekaterih slovenskih filmov in nadaljevank ne ponavlja?
Ponavljanje vsebin, ki niso nastale v produkciji Televizije Slovenija, je odvisno od odkupa pravic za licenčno predvajanje. Tudi za slovenske filme in ponovitve je treba namreč pridobiti pravice.

SPORED

Od kod razlike med sporedi, objavljenimi na spletu, teletekstu, v časopisih in pri operaterjih?

MMC RTV SLO in teletekst spored redno in sproti prilagajata, medtem ko časopisi podatke dobivajo vnaprej. Ob morebitnih nepredvidenih spremembah se lahko zgodi, da časopisni spored ne vsebuje popravkov. Prav tako podatke o sporedu vnaprej dobivajo operaterji, ki so komercialne družbe, zato RTV Slovenija na spored, ki ga objavijo, nima vpliva.


Zakaj so pri predvajanju televizijskega programa včasih zamude?
Do manjših zamud pri predvajanju programa lahko pride zaradi razlike med načrtovanim in dejanskim številom oglasov: naročniki namreč velikokrat naročila potrdijo tik pred zdajci. Zamuda se lahko pripeti tudi, če je prenos v živo daljši od načrtovanega.

JEZIKOVNA IN KOMUNIKACIJSKA KULTURA

Zmotila me je neustrezna raba jezika v programih. Kako na RTV Slovenija skrbite za slovenski jezik in zborno izreko?

V vseh organizacijskih enotah RTV Slovenija so zaposleni jezikovni svetovalci (lektorji), ki po svojih močeh sodelujejo pri oblikovanju jezikovne podobe oddaj. V okviru Radia Slovenija deluje tudi Center za kulturo govora, tj. skupina strokovnjakov (fonetiki, lektorji, napovedovalci, mentorji), ki že desetletja skrbi za izobraževanje novinarjev in napovedovalcev na področju zborne izreke in ustrezne govorne interpretacije besedil različnih zvrsti. Izobraževanja se lahko udeležijo kandidati, ki uspešno opravijo mikrofonski preizkus govora.


Zakaj se voditelj in gost v oddaji tikata?
Praviloma voditelj gosta vika, ne glede na njuno morebitno osebno znanstvo, saj je to izraz voditeljeve profesionalnosti in spoštovanja sogovornika. S poslanstvom javne radiotelevizije so glede na žanr in format oddaje združljive tudi izjeme, kjer se sme uporabiti tikanje.
Tudi v jezikovni smernici, ki je nastala v okviru Skupine za poenotenje jezikovnih smernic na RTV Slovenija, je zapisano, da je tikanje govorcev v programih in vsebinah RTV Slovenija ustrezno le izjemoma, pri komunikaciji pa naj se sogovorniki (novinar/voditelj, gost/sogovornik) raje odločijo za vikanje.

SPLETNI PORTAL MMC RTV SLO

Menim, da je bil moj komentar na spletnem portalu MMC RTV SLO neupravičeno izbrisan. Prosim, ukrepajte.
Zakaj je bil komentar izbrisan, je mogoče preveriti pri administratorju (moderatorju). Ti skrbijo, da so vsi objavljeni komentarji v skladu s Standardi in pravili komuniciranja na spletnem mestu rtvslo.si. S skrbnim in profesionalnim ravnanjem moderatorji uporabnikom zagotavljajo prostor za demokratično razpravo z argumentiranimi mnenji brez napadalnosti in nestrpnosti. Pri tem ne gre le za preprečevanje sovražnega govora, kakor ga opredeljuje kazenski zakonik, ampak za uredniško moderiranje platforme, ki ne dopušča prvin sovražnega, diskriminatornega, žaljivega, nestrpnega, seksističnega in sploh nesprejemljivega govora v najširšem pomenu besede, kamor lahko uvrstimo tudi širjenje negativnih nacionalnih ali verskih stereotipov.
Pogosta vprašanja in odgovori so na tej POVEZAVI.
Varuh moderatorjem ni nadrejen, lahko pa pomaga pri iskanju odgovora na konkretno vprašanje, če se v neposredni komunikaciji zatakne.

Menim, da določeni uporabnik na spletnem portalu MMC RTV SLO uporablja sovražni govor. Kaj naj storim?
Če opazite neprimeren, diskriminatoren ali sovražen govor med komentarji in blogi na strani www.rtvslo.si, na to opozorite administratorje (s klikom na povezavo Prijavi neprimerno vsebino) ali nevladno organizacijo Spletno oko (s klikom na ikono Prijavi sovražni govor).
Pogosta vprašanja in odgovori so na tej POVEZAVI.
Varuh moderatorjem ni nadrejen, lahko pa pomaga pri iskanju odgovora na konkretno vprašanje, če se v neposredni komunikaciji zatakne.

Ali spletni portal MMC RTV SLO krati svobodo govora in ustavno pravico do izražanja, ko ne objavi komentarja?
Z ustavo zagotovljena pravica do izražanja ni neomejena. Pravica do objave komentarjev v (spletnem) mediju ni temeljna človekova pravica in ne spada k svobodi izražanja. To je večkrat ugotovil tudi varuh človekovih pravic. Vsak spletni medij namreč komentarje objavlja in briše v skladu s svojimi pravili oziroma pogoji komentiranja ter za to prevzema odgovornost.

Katere vsebine lahko gledam in poslušam v arhivu oziroma spremljam v živo prek RTV 4D?
V živo je mogoče poslušati in gledati pet televizijskih (TV SLO 1, TV SLO 2, TV SLO 3, TV Maribor, TV Koper/Capodistria) in osem radijskih programov (Prvi, Val 202, Ars, RSi, Radio Maribor, Radio Koper, Radio Capodistria, MMR).
V arhivu se lahko dostopa do video vsebin domače produkcije, registrirani uporabniki arhiva pa lahko dostopajo tudi do tujih dokumentarnih oddaj, filmov, nadaljevank, risank in drugih vsebin. Vsebine tuje produkcije so praviloma dostopne še sedem dni od vsakega predvajanja na TV Slovenija. Za ogled video vsebin domače produkcije, ki so v arhivu več kot sedem dni, je prav tako potrebna registracija.

V arhivu RTV 4D ne najdem določene oddaje. Kaj naj storim?
Svetujemo, da v iskalnik vpišete ime oddaje ali ključno besedo, ki jo povezujete z iskano vsebino. Če iskanje ne obrodi sadov, lahko pišete na e-naslov 4d@rtvslo.si. Pri tem navedite čim več podatkov o oddaji, ki jo iščete.

Zakaj se moram za ogled video vsebin v arhivu RTV 4D registrirati?
Obvezna registracija je bila uvedena 1. aprila 2018. Zagotavlja možnost ogleda tujih televizijskih vsebin še sedem dni po predvajanju na televiziji. Domače vsebine so brez registracije dostopne prav tako sedem dni.

Kdo mi lahko pomaga pri težavah z registracijo uporabniškega imena?
Tehnična vprašanja, povezana z multimedijskimi vsebinami in storitvami, naslovite na mmc@rtvslo.si ali pokličite na telefonsko številko 01 475 45 00 od ponedeljka do petka med 9.00 in 14.00. uro.
Več informacij glede uporabniškega računa je na voljo na POVEZAVI.

SPREJEM SIGNALA

Televizijski oziroma radijski signal je včasih slabše kakovosti. Kaj naj storim?

Če signal sprejemate prek oddajniškega omrežja, poskusite najprej ustrezno prilagoditi oziroma usmeriti sprejemne antene. Če težav s signalom še vedno ne morete rešiti sami, pokličite dežurnega tehnika v nadzornem centru enote Oddajnikov in zvez, ki je na voljo 24 ur na dan.

Telefonska številka: 01 475 27 81
E-naslov: ozm@rtvslo.si ali OC_domzale@rtvslo.si


RADIO SLOVENIJA

Koliko slovenske glasbe morajo predvajati radijski programi javne radiotelevizije?

Tako imenovane glasbene kvote oziroma delež slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih določa Zakon o medijih. Najmanj 40 % vse dnevno predvajane glasbe na vsakem posameznem programu Radiotelevizije Slovenija mora biti slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev.


ARHIV

Kako pridem do televizijskih arhivskih posnetkov?

RTV Slovenija hrani bogat arhiv svoje produkcije in omogoča tudi presnemavanje arhivskega gradiva. Presnemavanje za nekomercialne namene poteka tako, da gledalec ali poslušalec podpiše pogodbo, priskrbi nosilec (DVD) in plača stroške presnemavanja.

Za poizvedbe in naročanje avdiovizualnega gradiva v TV-arhivu izpolnite obrazec, ki je na voljo na POVEZAVI in ga pošljite na e-naslov narocanje.tvarhiv@rtvslo.si.


DELOVANJE ZAVODA RTV SLOVENIJA

Koliko ljudi je zaposlenih na RTV Slovenija?

Leta 2018 je bilo na RTV Slovenija zaposlenih 2279 ljudi. Konkretni podatki za posamezno leto so objavljeni v letnih poročilih, ki so dostopna tukaj. Po podatkih Evropske radiodifuzne zveze (EBU) za leto 2017 javne radiotelevizije v Evropi zaposlujejo od nekaj sto do več deset tisoč ljudi. Za primerjavo nekaj številk:

Nemčija: 34 175
Velika Britanija: 22 528
Francija: 16 933
Italija: 12 912
Španija: 13 601
Hrvaška: 2817
Avstrija: 3039
Madžarska: 2170
Vatikan: 310

Po številu zaposlenih na prebivalca so pri vrhu seznama manjše države, med njimi Slovenija, saj so naloge tovrstnih javnih servisov povsod enake, prav tako tudi dolžina delovnika, državljani tako majhnih kot velikih držav pa si zaslužimo enako dober javni medijski servis.


Rad bi poklical ali pisal urednikom, novinarjem, drugim zaposlenim ali vodstvu RTV. Kako lahko to storim?

Nekaj najpomembnejših stikov je zapisanih na spletni strani RTV Slovenija, v zavihku za medije.

E-naslovi uredništev oziroma posameznih oddaj so dostopni na POVEZAVI.

E-naslovi televizijskih uredništev so navadno zapisani v končnih špicah oddaj, radijskih uredništev pa na spletnih straneh. Nekatere oddaje imajo tudi svojo stran na Facebooku, kamor lahko pišete.

Stiki odgovornih urednikov programov so na tej POVEZAVI.

RTV Slovenija ima tudi svoj profil na Facebooku in Twitterju.


Na koga naj naslovim splošno ali medijsko vprašanje?

Pokličete lahko na telefonsko centralo RTV Slovenija (01 475 21 11) ali pišete na e-naslov Službe za odnose z javnostjo: pr@rtvslo.si

Vodja službe: Polonca Komar


Kako RTV Slovenija skrbi za varstvo osebnih podatkov?
RTV Slovenija zagotavlja tovrstne pravice v skladu s Splošno uredbo Evropske komisije o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Ob morebitni kršitvi pravic se lahko obrnete na pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov (vop@rtvslo.si). Več informacij je na POVEZAVI.

Kako na RTV Slovenija dostopam do informacij javnega značaja?

Pojasnila najdete na TEJ POVEZAVI.


Kakšna je vloga Programskega in Nadzornega sveta RTV Slovenija?
Programski svet je 29-članski organ, ki v imenu javnosti upravlja zavod Radiotelevizija Slovenija. Sprejema programske standarde, programsko-produkcijski načrt, programske sheme in bdi nad uresničevanjem sprejetih programskih zasnov. Med drugim obravnava pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev ter o njih podaja svoje mnenje. Programski svet tudi imenuje in lahko razreši generalnega direktorja. Člani Programskega sveta morajo svoje delo opravljati neodvisno in nepristransko ter so dolžni uresničevati samo interese RTV Slovenija kot javne radiotelevizije. (POVEZAVA)
11-članski Nadzorni svet RTV Slovenija nadzira poslovanje radiotelevizije in med drugim sprejema finančni načrt. (POVEZAVA)