Pogosta vprašanja

MMC RTV SLO in teletekst spored redno in sproti prilagajata, medtem ko časopisi podatke dobivajo vnaprej. Ob morebitnih nepredvidenih spremembah se lahko zgodi, da časopisni spored ne vsebuje popravkov. Prav tako podatke o sporedu vnaprej dobivajo operaterji, ki so komercialne družbe, zato RTV Slovenija na spored, ki ga objavijo, nima vpliva.

Aktualen TV spored je objavljen na spletni strani rtvslo.si. Dostopen je na povezavi.

Za spored na TV SLO 2 velja tako imenovana gibljiva shema, kar pomeni, da se spored prilagaja športnim prenosom, katerih urnik se pogosto spreminja in zato prihaja do razlik med načrtovanim in predvajanim sporedom. Podobno je tudi na TV SLO 3, kjer spremembe sporeda nastajajo zaradi prenosov parlamentarnih sej, ki so prav tako velikokrat nepredvidljive.

Do manjših zamud pri predvajanju programa lahko pride tudi zaradi ad hoc posegov v spored. Spremembe v sporedu so vedno objavljene na spletu.

Ponavljanje vsebin, ki niso nastale v produkciji Televizije Slovenija, je odvisno od odkupa pravic za licenčno predvajanje. Tudi za slovenske filme in ponovitve je treba namreč pridobiti pravice.

Poletje je čas, ko se na TV Slovenija pripravljajo oddaje, ki si jih gledalci lahko ogledajo v preostalem delu leta, od dokumentarnih do otroških. Poleti je pred televizijskimi zasloni tudi manj gledalcev kot v preostalem delu leta, zato večina televizij ponavlja prej posnete oddaje. Televizija Slovenija mora po zakonodaji spoštovati kvote evropskih avdiovizualnih del, kvote slovenske produkcije in kvote slovenske neodvisne produkcije, prav tako mora določeno število premier predvajati v najbolj gledanih terminih. Vse to vpliva tudi na oblikovanje poletne sheme.

Uredništva vsebine posameznih oddaj ter goste izbirajo v povezavi z aktualnimi temami, ki so v tistem trenutku predmet razprav v okolju. Zato je uveljavljen sistem napovedovanja vsebin v tiskanih medijih, podoben napovedim televizijskih oddaj, danes neustrezen oz. neučinkovit, saj se velikokrat natančna vsebina radijskih oddaj določi šele dan pred objavo, za nekatere celo isti dan. Za objave v napovednikih v časopisih pa je potrebno oddati natančno vsebino vsaj teden dni vnaprej. Zato so v medijih, ki objavljajo radijske sporede, lahko navedeni zgolj naslovi oddaj, kar pa bralcem ne prinaša nobene prave informacije o oddaji.

Aktualni radijski sporedi z vsemi informacijami o vsebinah oddaj so objavljeni na spletni strani.

Tako imenovane glasbene kvote oziroma delež slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih določa Zakon o medijih. Najmanj 40 % vse dnevno predvajane glasbe na vsakem posameznem programu Radiotelevizije Slovenija mora biti slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev.

Glasbo, ki se predvaja na programih Radia Slovenijo izbirajo glasbeni uredniki posameznega radijskega programa. Seznam glasbenih urednikov je dostopen na spletnih straneh radijskih programov.

RTV Slovenija hrani bogat arhiv svoje produkcije in omogoča tudi presnemavanje arhivskega gradiva. Presnemavanje za nekomercialne namene poteka tako, da gledalec ali poslušalec podpiše pogodbo, priskrbi nosilec (DVD) in plača stroške presnemavanja. Za poizvedbe in naročanje avdiovizualnega gradiva v TV-arhivu izpolnite obrazec, ki je na voljo na povezavi in ga pošljite na e-naslov narocanje.tvarhiv@rtvslo.si. Več informacij o delu službe, ki ureja in skrbi za dokumentarno in arhivsko gradivo, si lahko preberete na povezavi.

V živo je mogoče poslušati in gledati pet televizijskih (TV SLO 1, TV SLO 2, TV SLO 3, TV Maribor, TV Koper/Capodistria) in osem radijskih programov (Prvi, Val 202, Ars, RSi, Radio Maribor, Radio Koper, Radio Capodistria, MMR). V arhivu se lahko dostopa do video vsebin domače produkcije, registrirani uporabniki arhiva pa lahko dostopajo tudi do tujih dokumentarnih oddaj, filmov, nadaljevank, risank in drugih vsebin. Vsebine tuje produkcije so praviloma dostopne še sedem dni od vsakega predvajanja na TV Slovenija. Za ogled video vsebin domače produkcije, ki so v arhivu več kot sedem dni, je prav tako potrebna registracija.

Svetujemo, da v iskalnik vpišete ime oddaje ali ključno besedo, ki jo povezujete z iskano vsebino. Če iskanje ne obrodi sadov, lahko pišete na e-naslov 4d@rtvslo.si. Pri tem navedite čim več podatkov o oddaji, ki jo iščete.

Obvezna registracija je bila uvedena 1. aprila 2018. Zagotavlja možnost ogleda domačih in tujih televizijskih vsebin vsaj še sedem dni po predvajanju na televiziji. Čas dostopnosti vsebin v arhivu je odvisen od t.i. catch-up pravic, pravic za ogled na spletu, ki so največkrat omejene prav na sedem dni po predvajanju na televiziji.

Tehnična vprašanja, povezana z multimedijskimi vsebinami in storitvami, naslovite na mmc@rtvslo.si ali pokličite na telefonsko številko 01 475 45 00 od ponedeljka do petka med 9.00 in 14.00. uro. Več informacij glede uporabniškega računa je na voljo na povezavi.

RTV vsebine lahko na mobilnem telefonu spremljate preko mobilne aplikacije RTV 4D. Aplikacija omogoča spremljanje radijskih in televizijskih programov v živo, ogled ter poslušanje zamujenih oddaj in prispevkov ter pregledovanje novic s portala www.rtvslo.si. Aplikacija je na voljo v spletnih trgovinah za platforme iOS (iTunes), Android (GooglePlay) in Windows (WindowsPhone).

Številne oddaje lahko poslušate tudi v obliki podkastov na vašem mobilnem telefonu. Na podkast posamezne oddaje se lahko naročite v aplikaciji za predvajanje podkastov. Aplikacija je ponavadi že naložena na vašem Android ali Iphone telefonu. Oddajo pa boste najlažje našli, če boste v iskalnik aplikacije vnesli njeno ime.

Seznam in arhiv radijskih podkastov je objavljen tudi na spletni strani.

TV-programi in vsebine nastale v produkciji RTV Slovenija so uporabnikom spleta praviloma vidne po vsem svetu.

Lastniki avtorskih pravic TV-programov in vsebin tuje produkcije (praviloma gre tu za filme, športne prenose, glasbene koncerte ….) prodajajo pravice za predvajanje posameznih videovsebin v različne države. Pri tem od vsakega kupca zahtevajo, da zagotovi t. i. ''Geolocation'', da bodo vsebine vidne izključno v tisti državi, za katero so pravice kupljene . Avtorske pravice za tovrstne vsebine namreč ne veljajo na osebo, državljana ali po kakšnem tretjem kriteriju, ampak se prodajajo in kupujejo glede na območje. V takšnih primerih velja, da moramo omejiti predvajanje na območje Slovenije. V tem primeru se vam ob poskusu ogleda vsebine predvaja obvestilo: "Vsebina ni na voljo zaradi omejitev avtorskih pravic".

V kolikor imate uporabniški račun RTVSLO.si in ste zavezanec za plačilo RTV-prispevka, si lahko aktivirate dodatne storitve, s čimer pridobite možnost ogleda TV-programov in vsebin na območju celotne Evropske unije. Več informacij je dostopnih na povezavi.

Na nevsebinske napake v novinarskem članku lahko opozorite s klikom na gumb »Prijavi napako« na dnu članka. Povezava vas bo preusmerila na uporabniški obrazec, v katerem lahko opišete in prijavite napako. Uredništvo bo ukrepalo v skladu z uredniško politiko. Napako lahko prijavijo zgolj registrirani uporabniki.

Na portalu rtvslo.si so s polnim imenom in priimkom novinarja podpisani članki, ki vsebujejo več kot samo en vir informacij oziroma tisti, v katerih novinar povzame več virov ter s tem novinarsko obdela določeno temo v članku. Članki, ki so povzetek samo enega vira, večinoma STA ali kakšne druge svetovne agencije, pa so podpisani z začetnicami, saj v tem primeru ne gre za novinarsko obdelano temo. Takšno podpisovanje velevajo tudi agencijski standardi.

Kolofon sodelavcev Multimedijskega centra je dostopen na povezavi.

Zakaj je bil komentar izbrisan, je mogoče preveriti pri administratorju (moderatorju). To storite prek obrazca »Zahtevaj pojasnilo«. Povezavo do obrazca najdete na svojem uporabniškem profilu ali Mojem spletu. Za oddajo obrazca morate biti prijavljeni s svojim uporabniškim imenom in geslom.

Moderatorji skrbijo, da so vsi objavljeni komentarji v skladu s Standardi in pravili komuniciranja na spletnem mestu rtvslo.si. Varuh moderatorjem ni nadrejen, lahko pa pomaga pri iskanju odgovora na konkretno vprašanje, če se v neposredni komunikaciji zatakne.

Če opazite neprimeren, diskriminatoren ali sovražen govor med komentarji in blogi na strani www.rtvslo.si, na to opozorite administratorje s klikom na povezavo »Prijavi neprimerno vsebino«, ki je ob posameznem komentarju. V meniju, ki se odpre ob kliku na povezavo, izberete razlog, v okno vnesete neprimeren del besedila ali svoje mnenje in pritisnete »Pošlji«. Prijavo prejmejo in pregledajo moderatorji.

Z ustavo zagotovljena pravica do izražanja ni neomejena. Pravica do objave komentarjev v (spletnem) mediju ni temeljna človekova pravica in ne spada k svobodi izražanja. To je večkrat ugotovil tudi varuh človekovih pravic. Vsak spletni medij namreč komentarje objavlja in briše v skladu s svojimi pravili oziroma pogoji komentiranja ter za to prevzema odgovornost.

V vseh organizacijskih enotah RTV Slovenija so zaposleni jezikovni svetovalci (lektorji), ki po svojih močeh sodelujejo pri oblikovanju jezikovne podobe oddaj. V okviru Radia Slovenija deluje tudi Center za kulturo govora, tj. skupina strokovnjakov (fonetiki, lektorji, napovedovalci, mentorji), ki že desetletja skrbi za izobraževanje novinarjev in napovedovalcev na področju zborne izreke in ustrezne govorne interpretacije besedil različnih zvrsti. Izobraževanja se lahko udeležijo kandidati, ki uspešno opravijo mikrofonski preizkus govora.

V programih RTV Slovenija velja, da se akademski, uradni, častni in protokolarno dogovorjeni nazivi gostov oz. sogovornikov vedno uporabijo ob prvem naslavljanju, kadar gost ali sogovornik v programih javne radiotelevizije nastopa v funkciji, povezani z nazivom. Če je programska vsebina daljša, se naziv lahko v nadaljevanju opusti.

Znanstveni naziv doktor/doktorica (dr.) ali kateri drug akademski, uradni, častni oziroma protokolarno dogovorjeni naziv se v televizijskih programih zapiše ob podpisovanju gosta, če nastopa v vlogi, povezani z nazivom, drugače se zapis naziva opusti.

Takšna navodila so zapisana tudi v jezikovni smernici za naslavljanje oseb v programih in vsebinah RTV Slovenija, ki je nastala v okviru Skupine za poenotenje jezikovnih smernic na RTV Slovenija.

Praviloma voditelj gosta vika, ne glede na njuno morebitno osebno znanstvo, saj je to izraz voditeljeve profesionalnosti in spoštovanja sogovornika. S poslanstvom javne radiotelevizije so glede na žanr in format oddaje združljive tudi izjeme, kjer se sme uporabiti tikanje.

Tudi v jezikovni smernici, ki je nastala v okviru Skupine za poenotenje jezikovnih smernic na RTV Slovenija, je zapisano, da je tikanje govorcev v programih in vsebinah RTV Slovenija ustrezno le izjemoma, pri komunikaciji pa naj se sogovorniki (novinar/voditelj, gost/sogovornik) raje odločijo za vikanje.

Pravila oglaševanja v programih RTV Slovenija so opredeljena v Zakonu o medijih in Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah. Nadzor nad upoštevanjem pravil izvaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), ki je izdala tudi brošuro, v kateri so na kratko predstavljena zakonska pravila oglaševanja, ki so jih izdajatelji televizijskih in radijskih programov dolžni spoštovati. Brošura je dostopna na povezavi.

RTV-prispevek je glavni vir prihodkov, vendar ne edini. Delež prihodkov od oglaševanja je leta 2019 znašal 13,8 % vseh prihodkov in omogoča predvajanje nekaterih vsebin, ki jih zgolj s prispevkom ne bi mogli. Mednje spadajo tudi številni športni prenosi.

Pravila oglaševanje v programih RTV Slovenija so opredeljena v Zakonu o medijih in Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah. Za programe RTV Slovenija veljajo strožja pravila oglaševanja kot za ostale izdajatelje televizijskih in radijskih programov.

Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah namreč Televiziji Slovenija dovoljuje oglaševanje v obsegu deset minut na uro, razen v osrednjem televizijskem času (to je t. i. prime time med 18. in 23. uro), ko dovoljuje le sedem minut oglaševanja v posamezni uri. K televizijskemu oglaševanju po zakonu spadajo oglasi, plačana video obvestila, informativno oglaševanje in samooglaševanje.

Televizijsko oglaševanje mora biti jasno prepoznavno tako, da ga je mogoče razločiti od uredniško oblikovanih del, objavljeno v posebnih blokih, ki so optično in zvočno ločeni od programskih vsebin.

Z oglasi ni dovoljeno prekinjati državnih proslav, verskih obredov, celovečernih in televizijskih filmov. Prav tako oglasov ne sme biti v informativnih oddajah, oddajah z versko vsebino in otroških oddajah, ki so krajše od 30 minut.

Pravila TV-prodaje opredeljuje Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, prihodki od TV-prodaje pa so za Televizijo Slovenija pomemben vir financiranja. TV-prodaja mora biti, tako kot oglasi, jasno razpoznavna in optično in zvočno ločena od drugih programskih vsebin ter objavljena v posebnih blokih. Ti so lahko dolgi največ 30 minut. TV Slovenija TV-prodaje ne predvaja med 18. in 23. uro.

RTV-prispevek je glavni vir financiranja javne radiotelevizije in je namenjen ustvarjanju televizijskih, radijskih in spletnih vsebin ter vrsti drugih storitev. Z RTV-prispevkom se vzdržuje celotna storitev javnega medijskega servisa, ki obsega 5 televizijskih in 8 radijskih programov, spletni novičarski portal rtvslo.si, predvajalnik in arhiv RTV 4D, skrb za prizemno omrežje, dostopnost vsebin za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter digitaliziranje televizijske in filmske dediščine. Dva odstotka RTV prispevka sta namenjena neodvisni filmski produkciji.

Več o delovanju RTV Slovenija si lahko preberete na povezavi.

Z RTV-prispevkom se vzdržuje celotna storitev javnega medijskega servisa:

V okviru televizijske ponudbe RTV Slovenija na nacionalni ravni oddaja programa TV SLO 1 in TV SLO 2. Posebni nacionalni program, TV SLO 3, je namenjen predvsem neposrednim prenosom in posnetkom sej državnega zbora. Radiotelevizija oddaja tudi regionalna programa TV Koper/Capodistria in TV Maribor ter programa za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost.

RTV Slovenija v radijski eter oddaja tri programe na nacionalni ravni, na regionalni ravni pa Radio Maribor in Radio Koper. RTV Slovenija pripravlja radijski program za tujo javnost (Radio Slovenia International), program za avtohtono italijansko narodno skupnost (Radio Capodistria) in program za avtohtono madžarsko narodno skupnost (MMR – Pomurski madžarski radio).

Multimedijski center RTV Slovenija (MMC) na spletnem mestu rtvslo.si zagotavlja novičarske in uporabniške storitve, med njimi spletni predvajalnik in arhiv 4D RTV. Skrbi tudi za podnaslavljanje televizijskih vsebin za gluhe, naglušne in gledalce z okvaro sluha.

RTV Slovenija prek oddajnikov in zvez skrbi za oddajanje digitalnega signala in prizemno omrežje (DVB-T), s katerim doseže okoli 99 odstotkov gospodinjstev na ozemlju Slovenije.

V okviru zavoda RTV Slovenija delujejo tudi simfonični orkester, Big Band, ZKP in mediateka, ki med drugim digitalizira slovensko filmsko dediščino.

V skladu z zakonom o Slovenskem filmskem centru RTV Slovenija namenja dva odstotka RTV-prispevka tudi kot koprodukcijski vložek za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko predvajanje. Denar razdeli v okviru kulturno umetniškega programa, in sicer na podlagi vsakoletnega javnega razpisa.

Da, saj RTV-prispevek ni namenjen samo ustvarjanju oddaj, ki so posameznikom všeč ali ne, ampak ustvarjanju vsebin, ki so za skupnost posebnega pomena in so kot takšne tudi opredeljene v zakonu. RTV Slovenija kot javni medijski servis in kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena služi javnosti v najširšem smislu.

Zavezanec za plačilo RTV-prispevka je po zakonu vsak, ki ima oziroma uporablja radijski ali televizijski sprejemnik oziroma katerokoli drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija. Višina RTV-prispevka je določena z zakonom. Spremeni jo lahko vlada, in sicer za največ 10 %, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi.

Da, naročnina ali prispevek je poglavitni vir financiranja večine javnih radiotelevizij v Evropi. Takšen vir financiranja zagotavlja stabilnost in neodvisnost poslovanja javnega servisa.

Letni strošek gospodinjstva v Sloveniji za RTV-prispevek znaša 153 evrov in je nekoliko nad povprečjem EBU (Evropska radiotelevizijska zveza). Povprečni RTV-prispevek v EBU za leto 2015 (glede na EBU statistiko) je 137 evrov. Navkljub nekoliko višjemu znesku prispevka pa je proračun RTV Slovenija zaradi majhnega števila zavezancev za plačilo razmeroma nizek in se tudi v primerjavi z ostalimi javnimi medijskimi servisi uvršča med manjše letne proračune. Strošek produkcije lastnega programa pa je enak pri nas kot tudi v tujini.

Za primerjavo naj navedemo podatek, da 147 evrov letne naročnine v Veliki Britaniji prinese v proračun BBC-ja več kot 8 milijard evrov, letna naročnina v višini 210 evrov pa v proračun nemškega javnega medijskega servisa prinese skoraj 9,5 milijarde evrov (največ v Evropi). Francozi, ki imajo RTV-prispevek v višini evropskega povprečja (137 evrov), pa dobijo 4 milijarde evrov letno. RTV Slovenija s pobiranjem RTV-prispevka dobi približno 94 milijonov evrov letno.

Služba za obračun RTV-prispevka

Čufarjeva ulica 2 1550 Ljubljana

Telefonska številka: 01 475 46 00

Telefaks: 01 475 30 15

E-pošta: rtv.prispevki@rtvslo.si

Spletna stran: https://www.rtvslo.si/rtv/rtv-prispevek

Informacijska pisarna: Čufarjeva ulica 2, Ljubljana

Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure ter ob sredah še od 14. do 17. ure.

Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno od poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Leta 2018 je bila na RTV Slovenija ustanovljena Služba za dostopnost programov, čeprav se na RTV Slovenija z dostopnostjo ukvarja že vrsto let. Razvijajo se posebne tehnike dostopnosti, s katerimi se opremijo oddaje, ki so nato na voljo uporabnikom: tolmačenje v slovenski znakovni jezik za gluhe, podnaslavljanje za gluhe in naglušne ter zvočno opisovanje in zvočno podnaslavljanje za slepe in slabovidne. Z naštetimi tehnikami RTV Slovenija skrbi za razvoj vključujoče družbe ter uresničuje pravico državljanov z okvaro vida ali sluha do dostopnosti aktualnih informacij v dnevno informativnih oddajah, dostopnosti kulturnoumetniških in izobraževalnih avdiovizualnih del in oddaj ter vsebin za otroke in mladino. V Službi za dostopnost razvijajo tudi posebno tehniko lahkega branja za uporabnike, ki težje razumevajo običajno podajane vsebine. Vsebina v obliki lahkega branja je dostopna na portalu www.dostopno.si.

Temeljni cilj spletnega portala www.dostopno.si je, da je pregleden, aktualen in enostavno dostopen ljudem z različnimi oviranostmi. Na portalu si lahko berete članke s področja življenja, pravic, dela in vključevanja v družbo oseb z invalidnostjo, obenem pa je portal tudi zbirališče vseh radijskih in televizijskih oddaj, ki vključujejo te tematike v svoje vsebine, ter oddaj, ki so opremljene s posebnimi tehnikami dostopnosti. Na portalu so na voljo na ogled in poslušanje oddaje z zvočnimi opisi in zvočnimi podnapisi, ki so v prvi vrsti namenjene ljudem z okvaro vida, ter oddaje s tolmačem v znakovni jezik ter oddaje s podnapisi za gluhe in naglušne gledalke in gledalce.

Gluhim in naglušnim gledalcem TV Slovenija omogoča spremljanje oddaj z uporabo podnaslavljanja na teletekstu in preko arhiva oddaj s podnapisi na spletu. TV Slovenija lahko podnaslovi le oddaje oz. dele oddaj, ki so posneti vnaprej, saj naša tehnologija trenutno še ne omogoča podnaslavljanja v živo.

Preko teleteksta se podnapisi vključijo na str. 771 za TV SLO 1 ali 772 za TV SLO 2. Seznam podnaslovljenih oddaj je na voljo na strani 777.

Za gledalce, ki vsebino spremljajo preko interneta, pa so podnapisi dosegljivi preko spletnega arhiva RTV 4D, kjer se do podnapisov dostopa s klikom na oznako CC. Z aplikacijo 4D lahko do arhiva oddaj s podnapisi dostopate tudi z mobilnimi napravami, prav tako tudi s hibridno televizijo. Seznam podnaslovljenih oddaj je dostopen na spletni strani: https://www.rtvslo.si/dostopno/podnapisi.

Na Televiziji Slovenija redno s tolmačem v slovenski znakovni jezik tolmačijo osrednji informativni blok, ki zajema Dnevnik, Slovensko kroniko, Dnevnikov izbor, Utrip, Zrcalo tedna, poleg tega pa tolmačijo še tedenske oddaje Tednik, potrošniško oddajo Koda ter izobraževalni oddaji Ugriznimo znanost in Na kratko ter otroške oddaje Zgodbe iz školjke. Tolmačijo tudi predvolilne oddaje, posebne oddaje ob izrednih dogodkih, državne proslave ter nekatere druge oddaje, ki so pomembne za informiranje gluhih.

Oddaje s tolmačem v slovenski znakovni jezik si lahko ob sočasnih predvajanjih ali z zamikom ogledate na 3. programu TV Slovenija, nekatere pa tudi preko MMC TV. Vse so pozneje shranjene v spletnem arhivu na povezavi https://4d.rtvslo.si/.

Tolmačene oddaje pa so najbolj enostavno dostopne na portalu www.dostopno.si na povezavi.

Zvočni opis, imenovan tudi opis slike ali vizualni opis, je posebna tehnika, namenjena predvsem slepim in slabovidnim uporabnikom vizualnih medijev in tudi drugim osebam, ki imajo težave pri branju podnapisov oziroma težko zaznavajo dogajanje v sliki. Pripovedovalec, imenovan zvočni opisovalec, med premori v dialogih oziroma med prazninami v originalnem zvoku opisuje, kaj se dogaja na zaslonu. Pravimo, da prevaja sliko v besedo.

Zvočnim opisom izbranih oddaj lahko prisluhnete na dodatnem zvočnem kanalu, ki si ga nastavite v jezikovnem meniju svojega sprejemnika TV signala.

Podrobna navodila za vklop zvočnih opisov so na voljo na povezavi.

Če signal sprejemate prek oddajniškega omrežja, poskusite najprej ustrezno prilagoditi oziroma usmeriti sprejemne antene. Če težav s signalom še vedno ne morete rešiti sami, pokličite dežurnega tehnika v nadzornem centru enote Oddajnikov in zvez, ki je na voljo 24 ur na dan.

Telefonska številka: 01 475 27 81

E-naslov: ozm@rtvslo.si ali OC_domzale@rtvslo.si

V januarju 2020 je bilo na RTV Slovenija zaposlenih 2.264 ljudi. Konkretni podatki za posamezno leto so objavljeni v letnih poročilih, ki so dostopna tukaj.

Po podatkih Evropske radiodifuzne zveze (EBU) za leto 2017 javne radiotelevizije v Evropi zaposlujejo od nekaj sto do več deset tisoč ljudi. Za primerjavo nekaj številk:

Nemčija: 34 175

Velika Britanija: 22 528

Francija: 16 933

Italija: 12 912

Španija: 13 601

Hrvaška: 2817

Avstrija: 3039

Madžarska: 2170

Vatikan: 310

Po številu zaposlenih na prebivalca so pri vrhu seznama manjše države, med njimi Slovenija, saj so naloge tovrstnih javnih servisov povsod enake, prav tako tudi dolžina delovnika, državljani tako majhnih kot velikih držav pa si zaslužimo enako dober javni medijski servis.

Nekaj najpomembnejših stikov je zapisanih na spletni strani RTV Slovenija, v zavihku za medije. Stiki vodstva RTV Slovenija in odgovornih urednikov programov so na voljo na povezavi, e-naslovi uredništev oziroma posameznih oddaj pa na tej povezavi.

E-naslovi televizijskih uredništev so navadno zapisani v končnih špicah oddaj, radijskih uredništev pa na spletnih straneh. Nekatere oddaje imajo tudi svojo stran na Facebooku, kamor lahko pišete. RTV Slovenija ima tudi svoj profil na Facebooku in Twitterju.

Pokličete lahko na telefonsko centralo RTV Slovenija (01 475 21 11) ali pišete na e-naslov Službe za komuniciranje: pr@rtvslo.si. Vodja službe je Polonca Komar.

Programski svet je 29-članski organ, ki v imenu javnosti upravlja zavod Radiotelevizija Slovenija. Sprejema programske standarde, programsko-produkcijski načrt, programske sheme in bdi nad uresničevanjem sprejetih programskih zasnov. Med drugim obravnava pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev ter o njih podaja svoje mnenje. Programski svet tudi imenuje in lahko razreši generalnega direktorja. Člani Programskega sveta morajo svoje delo opravljati neodvisno in nepristransko ter so dolžni uresničevati samo interese RTV Slovenija kot javne radiotelevizije. Predsednik Programskega sveta v mandatnem obdobju 2018-2022 je Ciril Baškovič.

Nadzorni svet RTV Slovenija z 11 člani nadzira poslovanje radiotelevizije in med drugim sprejema finančni načrt. Predsednik Nadzornega sveta v mandatnem obdobju 2018-2022 je Andrej Grah Whatmough.

Seje Programskega sveta so odprte za vabljene ter predstavnike medijev, ki spremljajo delo sveta.

Programski svet zagotavlja javnost svojega dela z javnimi prenosi sej na portalu RTV 4D. Način zagotavljanja javnosti sej je določen s Poslovnikom programskega sveta RTV Slovenija v točki 9.2, ki pa ne vključuje shranjevanja posnetkov sej in dajanja na voljo javnosti.

RTV Slovenija zagotavlja tovrstne pravice v skladu s Splošno uredbo Evropske komisije o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Ob morebitni kršitvi pravic se lahko obrnete na pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov (vop@rtvslo.si). Več informacij je na povezavi.

Pojasnila o dostopnosti informacij javnega značaja najdete na tej povezavi.