NAČELNO STALIŠČE

Nevtralen govorni položaj v javnosti predvideva vikanje za vse, ki so starejši od 15 let. Nastop
na (spletni) televiziji, radiu, v videoprenosu na družabnem omrežju ali objava pogovora
(glasovno ali zapisano) je formalni javni govorni položaj, namenjen najširšemu občinstvu, za
katerega so zasebne okoliščine udeležencev nepomembne. Tikanje govorcev je zato v
programih in vsebinah RTV Slovenija ustrezno le izjemoma, pri komunikaciji naj se
sogovorniki (novinar/voditelj – gost/sogovornik) raje odločijo za vikanje.

VIKANJE

• Kadar sogovornik nastopa v določeni funkciji, z vikanjem izkažemo spoštovanje, sogovornik
  pa pridobi kredibilnost.
• Z vikanjem izražamo spoštovanje tudi do gledalcev, poslušalcev oziroma bralcev.
• Z vikanjem izražamo profesionalno distanco, govorca pa postavimo v nevtralen govorni
  položaj.
• Vikanje uporabljamo tudi, kadar se novinar/voditelj in sogovornik poznata.

ŽANRI in ODDAJE: informativni program, kulturne, umetniške, dokumentarne, športne in
druge (verske, parlamentarne in izobraževalne) oddaje.

TIKANJE

Izjeme, ko je tikanje sprejemljivo, so stvar vsakokratnega razmisleka, ki upošteva format
oddaje, voditelja oz. njegov slog vodenja, vlogo gosta v družbi (starost, položaj) ter
pričakovano občinstvo. O tem se morata dogovoriti voditelj in urednik. Načeloma velja, da bolj ko je oblika oddaje formalizirana (stalna, splošna), manj sprejemljivo je tikanje.

Tikanje je po premisleku dopustno v naslednjih primerih:

• kadar gre za sproščen format oddaje (npr. razvedrilne in glasbene oddaje, infotainment,
  vendar ne vedno);
• kadar se sogovornika dobro poznata, vendar je priporočljivo, da razlog za tikanje pojasnita
  gledalcem, poslušalcem oziroma bralcem;
• kadar gre za izrazito avtorsko oddajo ali format oddaje, ki je vezan na avtorjevo osebnost,
  avtorjev slog pa zaradi neformalnosti dopušča tikanje;
• kadar gre za zaupne, intimne pogovore, saj s tikanjem lahko dosežemo bližino, domačnost;
• v oddajah za otroke in mladino;
• med stalnimi delovnimi tandemi (npr. komentatorja športnih oddaj, sovoditelja med seboj,
  radijski voditelj in tehniki);
• kadar je sogovornik novinarski kolega iz redakcije (pri pogovoru z drugimi sodelavci z RTV
  Slovenija naj se uporablja vikanje);
• kadar bi zaradi vikanja pogovor deloval nenaravno, prisiljeno ali izumetničeno (npr. vikanje
  mladih);
• kadar gost sam vikanje zavrača (to načeloma ne velja za oddaje informativnega programa);
• kadar novinar presodi, da bi vikanje delovalo neiskreno, saj javnost pozna skupno delo
  novinarja in gosta (npr. objava in memoriam, osebni intervju).

ŽANRI in ODDAJE: oddaje za otroke in mladino, nekatere razvedrilne oddaje, oddaje s
poudarkom na osebnem stiku in temah (intimni pogovori).

Spoštljivost se izraža tudi z ustreznim naslavljanjem (g./ga. ali naziv + priimek), naslavljanje
samo z osebnim imenom deluje nespoštljivo.