"Sklicujete se na 259. člen pogodbe o delovanju EU-ja. Nisem povsem prepričan, da je to resnično člen, ki ste ga želeli omeniti," je dejal predsednik Sodišča EU-ja Koen Lenaerts na predstavitvi letnega poročila o delu sodišča v odgovoru na novinarsko vprašanje glede arbitraže. "Mislim, da nimate tega v mislih. V mislih imate 273. člen pogodbe. To si morda lahko zapišete," je nadaljeval. 259. člen namreč po njegovih besedah ponuja možnost, da gre članica na Sodišče EU-ja proti drugi članici zaradi kršitve "dejanskega prava EU-ja". 273. člen pa naj bi ponujal možnost, da članice predložijo Sodišču EU-ja medsebojne spore o zadevi, ki v strogem smislu ni pravo EU-ja, a je pomembna za članice in Unijo v širšem kontekstu.

Lenaerts ni opazil hrvaških kršitev prava EU-ja
Člena 259 in 273 sta po besedah Lenaertsa torej dve možnosti, ki ju je treba razlikovati. V obeh primerih se je sodišče dolžno izreči o primeru, ki mu je posredovan, je poudaril. Slovenija je sicer Evropski komisiji že predala pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe in s tem sprožila 259. člen. Predsednik sodišča je dejal, da lahko članica, če opredeli določbe prava Unije, ki so kršene, uporabi tudi 259. člen. A je hkrati dodal, da slovensko-hrvaškega primera sicer v strokovnem smislu ne pozna, a da na prvi pogled ne vidi, katera področja prava Unije bi lahko bila kršena, in da ni on tisti, ki mora kršitve opredeliti.

Brglez in Cerar vztrajata pri 259. členu
Na izjavo predsednika sodišča se je odzval tudi premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle. "Če bi se Hrvaška odločila sodelovati v postopku implementacije arbitražne odločbe ali najti z nami način, da pridemo do tega (...), se bomo seveda potrudili na naši strani, kajti to je naš skupni interes. Če pa bo Hrvaška zavračala implementacijo arbitražne odločbe, pa bomo nadaljevali postopek. Če bo potrebno, bomo, kot rečeno, vložili tudi tožbo," je zatrdil.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez pa je spomnil, da 273. člen "predpostavlja sodelovanje obeh strani glede spora", ki bi ga potem rešili z neke vrste mediacijo sodišča. "Predpostavka za to je, da bi se obe strani strinjali o tem. Očitno se ne strinjata in zaradi tega je bil nujen ta postopek, ki smo ga sprožili, in mislim, da ga bomo tudi nadaljevali po tistem, ko bo komisija naredila svoje," je dejal.

Na zunanjem ministrstvu so pojasnili, da navedb predsednika Sodišča EU-ja ne morejo komentirati. "Slovenija pa je prepričana, da zaradi hrvaškega zavračanja implementacije arbitražne razsodbe prihaja do konkretnih kršitev evropskega prava," so poudarili v odzivu.

"Sijajni" primer Avstrije in Nemčije
Lenaerts je kljub izrečenemu pred tem dejal: "Zelo dobro poznam kontekst primera, saj sem tik pred božičem obiskal vrhovni sodišči Slovenije in Hrvaške v sklopu neformalnega vidika dialoga med sodišči." Takrat naj bi mu kolegi sodniki v neformalnem kontekstu pojasnili, za kaj gre. Najverjetneje se mu tudi na podlagi takrat pridobljenih informacij dozdeva, da je za reševanje spora primernejši 273. člen pogodbe o delovanju EU-ja, ki določa: "Sodišče EU-ja je pristojno v vseh sporih med državami članicami, ki se nanašajo na predmet pogodb, če je bil spor predložen sodišču v skladu s posebnim sporazumom med strankami."

Glede predlaganega 273. člena je izpostavil "sijajen" primer Avstrije in Nemčije o obdavčevanju prihodka od obresti pri davku na dohodek v Nemčiji, v katerem je zmagala Avstrija. Nemčiji je očitala, da je njeno ravnanje v nasprotju z določbami sporazuma o dvojnem obdavčevanju med državama. Ker ni šlo za pravo Unije, se Sodišče EU-ja o tem ni moglo izreči, a članici sta se dogovorili, da mu zadevo skupaj predložita v okviru 273. člena, je pojasnil predsednik Lenaerts in dodal, da gre za prvi primer te vrste, ki ga je obravnaval veliki senat petnajstih sodnikov. V avstrijsko-nemškem primeru tako sodišče ni uporabilo prava Unije, temveč mednarodno javno pravo in drugo. Primer pa so sprejeli pod svojo jurisdikcijo, ker je bil dovolj povezan s predmetom prava Unije, ni bil pa sam spor dejansko del prava Unije, je še pojasnil Lenaerts.

Slovenija naj bi izpostavila konkretne kršitve prava EU-ja
Slovenija je 16. marca že poslala pismo v povezavi s tožbo na Evropsko komisijo in s tem sprožila 259. člen. Vsebina je sicer zaupne narave, a po doslej razkritih informacijah naj bi pismo vključevalo povsem konkretne kršitve prava unije zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe, na primer kršitve načel pravne države, onemogočanje izvajanja prava Unije Sloveniji ter kršitve schengenskih in skupnih ribiških pravil.

Bruselj MMZ-ju posredoval hrvaški odgovor
Evropska komisija je sporočila ministrstvu za zunanje zadeve, da je prejela hrvaški odgovor na slovensko pritožbo glede arbitraže, vsebine pisma pa ni komentirala. V Bruslju so potrdili le, "da je v okvirih, ki jih je že pred dnevi javno predstavila hrvaška stran". Zdaj je ta hrvaški odgovor posredovala Sloveniji, da se pripravi na ustno obravnavo. V Bruslju prav tako niso razkrili vsebine hrvaškega pisma, tako kot zaupna ostaja vsebina slovenskega pisma.

Stališče Berlina se ni spremenilo
Kot iz Berlina poroča dopisnica Polona Fijavž, tudi nova nemška vlada vztraja, da morata Slovenija in Hrvaška najti dogovor, s katerim bo uresničena razsodba arbitražnega sodišča. To pomeni, da se stališče nemške vlade do tega vprašanja ni spremenilo. V Berlinu tudi pričakujejo, da bosta obe državi to storili v dvostranskih pogovorih, da pa bodo tudi sami obe strani opominjali, naj storita konkretne korake v smeri uresničitve razsodbe. Ta je v Berlinu videna kot pomemben zgled za reševanje podobnih sporov na Zahodnem Balkanu.