Kosorjeva je ob podpisu sporazuma v Stockholmu izjavila, da je ponosna, da so podpisali sporazum, saj gre za dober dogovor za Hrvaško in Slovenijo kot tudi za Evropsko unijo, in da gre za 'win-win-win' situacijo. Foto: EPA
Kosorjeva je ob podpisu sporazuma v Stockholmu izjavila, da je ponosna, da so podpisali sporazum, saj gre za dober dogovor za Hrvaško in Slovenijo kot tudi za Evropsko unijo, in da gre za 'win-win-win' situacijo. Foto: EPA
Borut Pahor
Pahor je v sredo ponovil, da svoje politične kariere ni vezal na ureditev vprašanja meje s Hrvaško. Kaj bo storil ob morebitni zavrnitvi sporazuma, pa ni želel pojasniti, saj se bo o tem odločal potem, kajti ne želi, da bi ljudje glasovali zanj ali proti njemu, ampak za ali proti arbitražnemu sporazumu. Foto: Reuters

Premierja Slovenije in Hrvaške sta se zavezala, da bosta državi arbitražni sporazum ratificirali do konca leta. Jadranka Kosor je napovedala, da bo sporazum v sabor poslala prihodnji teden.

Ob tem je izrazila prepričanje, da bodo poslanci sporazum ratificirali - za to je potrebna dvotretjinska večina. Kot poroča Nataša Prislan, dopisnica RTV Slovenija iz Zagreba, so za ratifikacijo potrebni tudi glasovi največje opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP), a večina njenih članov je bila na ponedeljkovi seji sabora, na kateri so glasovali o podpori za podpis sporazuma, vzdržana. V stranki je zaradi tega vprašanja razkol med člani vse večji.

Slovenska in hrvaška stran imata različni mnenji, kako širok politični konsenz je potreben za ratifikacijo v obeh parlamentih. Predsednik slovenskega državnega zbora Pavel Gantar tako trdi, da za ratifikacijo sporazuma zadostuje navadna večina, ker se vse take ratifikacije sprejemajo tako, in zato ne vidi nobenega razloga, da bi potrebovali kakšno drugačno večino. Slovenija z ratifikacijo ne prenaša suverenosti na neko drugo državo ali mednarodno organizacijo, zato je s tega vidika jasno, da je po ustavi in zakonodaji zadostna običajna večina, je dodal.

Po drugi strani pa predsednica poslanskega kluba hrvaške narodne stranke v hrvaškem saboru Vesna Pusić meni, da je za sprejem takih zadev nujno potrebna dvotretjinska večina, saj bi morale pri takih odločitvah sodelovati vse pomembnejše državne stranke. Več o tem in odzivih nekaterih držav na podpis sporazuma si preberite TUKAJ.


SDP na istem bregu s skrajnimi desničarji

Po besedah Prislanove v stranki že nekaj dni tli nezadovoljstvo, ker predsednik Zoran Milanović ne želi podpreti sporazuma, zato je ožje vodstvo stranke jasno izreklo nezadovoljstvo glede tega. Nekateri člani SDP-ja so opozorili, da je bila stranka vedno za vstop Hrvaške v Evropsko unijo in da je zato nedopustno, da se je po glasovanju v saboru znašla na istem bregu s skrajnimi desničarskimi strankami.

V ponedeljek je proti sporazumu glasoval tudi SDP-jev predsedniški kandidat Ivo Josipović, ki je izjavil, da je bil propadli sporazum Drnovšek-Račan najslabša poteza pokojnega hrvaškega premierja in tudi predsednika SDP-ja.

Pisala bo Barrosu
Kosorjeva je še dejala, da bo poslala pismo predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu, saj je v arbitražnem sporazumu omenjen kot oseba, ki sodeluje v postopku določanja seznama članov arbitražnega sodišča, s katerega bosta državi izbirali predsednika sodišča in dva arbitra.

S tem bo po njenih besedah vlada začela delo, ki ga mora opraviti pri sestavi ekipe, v kateri bodo priznani strokovnjaki, ki bodo o meji odločali na podlagi mednarodnega prava, pa tudi drugih načel, ki so zapisana v sporazumu.

Kosorjeva je še ponovila, da pomeni sredin podpis arbitražnega sporazuma odpiranje "nove knjige" v odnosih med Hrvaško in Slovenijo pa tudi izjemno pomemben signal sosednjim državam jugovzhodne Evrope, ki jih bo Hrvaška podpirala na poti v evroatlantske povezave.