V centralni banki opozarjajo na potrebne ukrepe bank za boljše poslovanje. Foto: BoBo
V centralni banki opozarjajo na potrebne ukrepe bank za boljše poslovanje. Foto: BoBo

Slovenske banke so v štirih letih več kot prepolovile zadolženost pri komercialnih bankah (v dobrih dveh letih so se obveznosti zmanjšale za sedem milijard evrov oz. 20 odstotkov BDP-ja), pri čemer so samo del posojil uspele nadomestiti z najemanjem posojil pri ECB-ju, so sporočili iz centralne banke (BS) po seji sveta omenjene institucije.
Vrednost obveznosti do tujine, ki zapadejo v plačilo v prihodnje, se sicer zmanjšuje, vendar se hkrati zmanjšuje tudi obseg prostega premoženja, primernega za zastavo pri operacijah ECB-ja, so opozorili.
Tveganje refinanciranja tako ostaja pomembno odvisno od bonitetne ocene dolgoročnega dolga države in posledično njenega dostopa do finančnih trgov, so navedli. Država mora zato po oceni BS-ja voditi reforme tako, da ohrani bonitetne ocene in s tem sebi in posredno bankam zagotoviti dostop do finančnih trgov.
Ob tem dodajajo, da nekatere referendumske pobude vzbujajo nezaupanje v državo, pri vlagateljih pa vplivajo na oceno tveganj naložb v državni in bančni sektor.
Ključno je sodelovanje z dobrimi podjetji
V BS-ju ob tem ocenjujejo, da so letos na poslovanje bank neugodno vplivali zniževanje gospodarske dejavnosti doma ter zaostrena dolžniška kriza in upad gospodarske rasti v EU-ju. To pa vpliva na čedalje težje zadolževanje bank v tujini in posledično na kreditiranje podjetij.
Osrednji bančni regulator zato predlaga dejavnejšo bančno podporo podjetjem, ki imajo perspektivo, z usklajenim vodenjem njihovega finančnega prestrukturiranja, s čimer bi banke spodbudile okrevanje gospodarstva. Pri tem mora biti v podporo tudi zakonodaja. Ključni cilj, tako v BS-ju, mora biti trajno poslovanje bank z dobrostoječimi podjetji.
Prav tako je za okrevanje gospodarstva po mnenju Banke Slovenije pomembna jasna opredelitev glede državne pomoči za stabilizacijo bančnega sistema.
Opozorili so, da se pri zakonu o slabi banki zanemarja, da bi s takim zakonom, poleg prenosa terjatev, omogočili tudi druge ukrepe. Pri tem gre predvsem za ukrepe kapitalske podpore, jamstva za izdane instrumente financiranja in jamstva za posojila podjetjem.