Država si za ohranitev nemotenega obratovanja letališča prizadeva tudi zato, da bi se izognila scenariju z vračanjem prejetih evropskih sredstev. Te je Slovenija pred leti prejela za obnovo starega potniškega terminala na letališču. V skladu z zavezami bi se vračanju sredstev izognili, če bi letališče obratovalo vsaj do sredine novembra 2021. Foto: Radio Maribor/Aleks Horvat
Država si za ohranitev nemotenega obratovanja letališča prizadeva tudi zato, da bi se izognila scenariju z vračanjem prejetih evropskih sredstev. Te je Slovenija pred leti prejela za obnovo starega potniškega terminala na letališču. V skladu z zavezami bi se vračanju sredstev izognili, če bi letališče obratovalo vsaj do sredine novembra 2021. Foto: Radio Maribor/Aleks Horvat

Družba SHS Aviation, ki je v kitajski lasti, je upravljavca letališča od Delavske hranilnice kupila na začetku leta 2017, nato pa so z državo sklenili 15-letno najemno pogodbo za letališče, infrastrukturo in pripadajočo opremo.

Velikopoteznih načrtov z večstomilijonskimi investicijami, za katere so sicer želeli doseči podaljšanje letališke steze, kitajski investitorji niso uresničili.

Lani so na Letališču Edvarda Rusjana našteli manj kot 2.700 potnikov, od tega 1.174 na čarterskih poletih in 1.171 na redni liniji vmes propadle družbe VLM Airlines v München in Antwerpen. Na področju tovornega prometa so prepeljali 234 ton tovora. Največ letalskega prometa je v zadnjem času na račun šolanja pilotov civilnih letal.

Družba Aerodrom Maribor, ki je ob samo 810.000 evrih prihodkov lani ustvarila 2,2 milijona evrov izgube, je nato na začetku letošnjega leta enostransko odpovedala najemno pogodbo, ki se po polletnem odpovednem roku izteče 17. julija.

Nadaljevanje sodelovanja naj bi po pisanju medijev v Aerodromu Maribor pogojevali s predlogom, da namesto plačila najemnine v vrednosti 100.000 evrov mesečno država njim do sprememb državnega prostorskega načrta za podaljšanje letališke steze plačuje za upravljanje letališča. Želeli so tudi državno pomoč.

Ministrstvo za infrastrukturo v te predloge in pobude ni privolilo in vlada je odločila, da upravljanje mariborskega letališča začasno preda v roke Družbi za upravljanje investicij (DRI), državnemu inženirskemu podjetju.

Na DRI-ju so že izpeljali vse formalne postopke, ki so pogoj za prevzem upravljanja letališča. Spremenili so akt o ustanovitvi in sklenili pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo.

Manjka še pridobitev obratovalnega dovoljenja, ki ga izda agencija za civilno letalstvo. Vlogo za izdajo dovoljenja je DRI oddal 2. julija, v četrtek pa bo agencija predvidoma začela opravljati fizični pregled na letališču.

Letališče bo začasno zaprto

Do pridobitve obratovalnega dovoljenja mariborsko letališče ne bo obratovalo. V DRI-ju so zapisali, da čas trajanja pregleda težko predvidijo, ocenjujejo pa, da bo letališče v četrtek zagotovo zaprto ves dan. Ker bo DRI prevzel tudi 24 zaposlenih, bodo na letališču sicer delo tudi v prihodnje opravljali isti ljudje, z istimi licencami, na isti infrastrukturi in z istimi priročniki, tako da se bo dejansko zamenjala le pogodba o upravljanju.

Ko bodo obratovalno dovoljenje enkrat dobili, bodo v DRI-ju skladno s pogodbo z ministrstvom za infrastrukturo primarno zagotavljali pogoje za obratovanje letališča in predvidoma ohranjali obstoječo raven dejavnosti. Mariborsko letališče bo po informacijah iz DRI-ja v sklopu novoustanovljene organizacijske enote vodil Smiljan Kramberger.

Rešitev z DRI-jem je sicer le začasna, saj je pogodba podpisana do konca leta 2020. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja bodo na ministrstvu za infrastrukturo zato začeli iskati trajno rešitev za razvoj letališča.