Na preiskovalni komisiji so poslanci pri dveh nekdanjih članih Darsa iskali odgovore glede domnevne korupcije pri sklepanju avtocestnih poslov, še posebej t. i. zemonskega sporazuma. "Vse je potekalo v skladu s programom in zakoni in vse je bilo vodeno transparentno in preverljivo," je Likarjevi komisiji povedal Abdon Peklaj. Kot je dejal, o kartelnem dogovarjanju ni vedel ničesar, vse njegovo vedenje o tem pa izhaja iz poročil v medijih.

Na vprašanje, ali je vedel za skupne nastope, je Peklaj odgovoril pritrdilno, saj "so bili joint venture, madonca fant". Ob tem je dodal, da za morebitno usklajeno delovanje gradbincev ni vedel, za "veliko" in "malo" koalicijo pa je prvič slišal leta 2005, se pravi pet let pred medijsko objavo.
Avtomobili za darsovce in "pretepi" z SCT-jem
Likarja je zanimalo tudi, ali je Peklaj kdaj vozil avtomobile, ki jih je podarilo katero izmed gradbenih podjetij. Peklaj je pojasnil, da so bili v okviru avtocestnega programa izvajalci za potrebe nadzora dolžni dati na razpolago tudi vozila. "Vseskozi sem imel na razpolago službeno vozilo. Tudi v lasti SCT-ja, Primorja in drugih," je dejal. Ko ga je Likar prosil, naj opiše odnose med SCT-jem, Darsom in prometnim ministrstvom, je Peklaj odvrnil: "Z eno besedo - napeti. Vedno smo se tepli, v narekovajih. Izvajalec pač hoče imeti svoje, mi pa smo bili na svoji strani."
Ne kartelni dogovor, preverjanje kapacitet
Jože Brodnik, ki je funkcijo predsednika uprave Darsa opravljal od leta 1994 do 1999, zavrača poimenovanje "zemonski sporazum", saj naj bi šlo za ugotovitev stanja na področju slovenskih gradbenih kapacitet. Še več, ta sporazum naj ne bi bil nič drugega kot načrtovanje kapacitet in resursov "joint-venture" za "preprečitev monopolizacije in korupcije" v sklopu avtocestnega programa. SCT je namreč zaradi obsežnih izkušenj z gradnjami v 80. letih ter tudi zaradi obsežnih resursov in kapacitet dobival vse več poslov. Sčasoma bi to vodilo v monopolizacijo, preostala podjetja pa bi postala podizvajalci, meni Brodnik. Po njegovem mnenju sta bili zato ocena in razporeditev kapacitet nujni za to, da bi slovenski gradbeniki sploh še lahko konkurirali tujim - delo slovenskih gradbenikov pa da je bilo prioriteta takratne vlade.

Številke o preplačanem programu so po Brodnikovih besedah ponekod absurdne - kot primer je podal trditve, da naj bi bil trojanski predor preplačan za 800 milijonov dolarjev, medtem ko je celoten strošek znašal 500 milijonov. "Izračun o preplačanih dveh miljardah je bil narejen pavšalno, Soršak je to naredil na predpostavki nekih povprečnih parametrov, ki jih je on pač izbral. Ni pa šel v drobovje vsakega projekta, brez tega ne bo znana resnica," je izjavil.

Likarju je pri tem pojasnil, da je sicer delal v SCT-ju, vendar je ob nastopu mandata Zidarju na vprašanje, "ali smo sedaj samo izvajalci", odgovoril: "Da, sedaj ste samo izvajalci." "Mislim, da to dobro ponazori moj odnos do SCT-ja." Darsovo poslovanje je obravnavalo nešteto komisij in bilo pod nešteto nadzori, nihče pa ni ugotovil nepravilnosti, razpisi so bili vedno mednarodni in transparentni, je dodal.
Za dve milijardi evrov škode
Kot je uvodoma povedal predsednik preiskovalne komisije Rado Likar (SDS), naj bi do poravnave vseh dolgov do leta 2033 avtocestni program stal več kot 7 milijard evrov. Po ocenah "nekaterih institucij" naj bi bil program preplačan do 30 odstotkov, zato obstaja sum netransparentnega, negospodarnega delovanja, klientelizma in korupcije, je dejal Likar.

Sporen t. i. zemonski sporazum
V spornem sporazumu naj bi si slovenska gradbena podjetja razdelila dela iz avtocestnega programa. Na prejšnji seji, ki je zaradi nesklepčnosti odpadla, bi morali zaslišati prva moža SCT-ja in Primorja, Ivana Zidarja in Dušana Črnigoja.

Na zadnji seji komisije sta nekdanji direktor podjetja GIZ Gradis Ljubljana Anton Zaletelj in direktor družbe Kraški zidar Radoš Lipanje potrdila, da so se gradbinci dogovorili o sodelovanju pri gradnji slovenskega avtocestnega križa. Po njunih besedah je bil to spontan dogovor z namenom zaščite slovenskih gradbenih izvajalcev pred tujimi.

Velika in mala koalicija gradbincev
Z zemonskim sporazumom naj bi se oblikovali "velika koalicija" in "mala koalicija". V veliki so bili SCT, Primorje, nekdanje gospodarsko interesno združenje Gradis skupaj z Gradisom nizkimi gradnjami Maribor ter Kraški zidar. V mali koaliciji pa CM Celje, CP Maribor, CP Novo mesto in CP Ljubljana. Pozneje naj bi k sporazumu pristopali še drugi podpisniki.

Preiskovalna komisija je bila ustanovljena lani, člani komisije pa bodo zaslišali 35 prič, med njimi nekdanje ministre za okolje, kmetijstvo in promet ter odgovorne na Darsu in gradbenike.