Gospodarstvo
(4)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 6 glasov Ocenite to novico!
Uber
Eno najbolj znanih posredovališč v svetovnem merilu je Uber, ki je s svojim prihodom v marsikateri državi dvignil precej prahu. Foto: Reuters

Dodaj v

Sodelovalno gospodarstvo ima velik potencial, a ni brez pasti

Opozorila o zaščiti delavca in potrošnika
31. marec 2017 ob 13:41
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Sodelujoči na konferenci o sodelovalni ekonomiji so se strinjali s podpredsednikom Evropske komisije Andrusom Ansipom, ki je izpostavil, da ima panoga sodelovalne ekonomije izjemen potencial, a je treba poskrbeti tudi za regulacijo.

Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za enotni digitalni trg, Andrus Ansip, je na konferenci izpostavil, da so z razvojem digitalne tehnologije tradicionalni posli dobili nove možnosti dostopa do strank.

Pohvalil je napredek Slovenije na področju digitalizacije, kar je razveselilo ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, saj Slovenija zadnja leta pospešeno vlaga v digitalizacijo. Kot je pojasnil Koprivnikar, ima manjša država v digitalni dobi prednost, saj se lahko hitreje odziva na spremembe. Ravno rezultat digitalne transformacije pa je sodelovalna ekonomija. Koprivnikar je ob tem pojasnil, da spletni posredniki sodelovalne ekonomije predstavljajo zelo preprost način organizacije poslovanja, zagotavljajo hitrejše in učinkovitejše delo ter državljanom odpirajo raznovrstne poslovne priložnosti.

Vlada se zaveda tudi pasti sodelovalne ekonomije
Minister je sicer opozoril, da zaradi pospešene digitalizacije včasih manjka znanja, s katerim bi ustrezno uredili delovanje teh posredovališč. Ključni izzivi, ki bi jih bilo treba na tem področju urediti, pa so po njegovih besedah zaščita delavca, zaščita potrošnika in konkurence ter zaščita države z vidika plačevanja davkov.

Za zavarovanje potrošnikov se je v tem pogledu zavzel tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Prav tako pa bi bilo v tem poslovnem modelu treba poskrbeti za enake vstopne pogoje, za prilagoditev delovnopravne zakonodaje in za ustrezno davčno politiko. Vlada se po njegovih besedah namreč zaveda tako pozitivnih plati sodelovalne ekonomije kot njenih pasti. Zato je njena naloga, da pripravi primerne ukrepe za njeno delovanje, da panoga ne bi postala delo na črno. Vlada je sicer že ustanovila posebno delovno skupino.

Opozorila o prekarizaciji panoge
Za previdnost pri regulaciji so se zavzeli tudi sogovorniki, ki so na panelu predstavili svoje poglede na sodelovalno ekonomijo kot poslovni model. Dirk Pilat iz direktorata za znanost, tehnologijo in inovacije pri OECD-ju je posebej izpostavil tudi pomen varstva potrošnikov.

Tea Jarc iz sindikata Mladi plus pa je ocenila, da t. i. sodelovalno gospodarstvo pravzaprav ne predstavlja sodelovanja, kot bi bilo mogoče sklepati iz naziva, pač pa kvečjemu posredovalno ekonomijo. Panoga po njenem mnenju ne ustvarja novih zaposlitev in varnosti, pač pa je oblika prekarnega dela.

Po mnenju glasnika digitalnih tehnologij Marka Grobelnika sodolovalna ekonomija v svetu obstaja že lep čas. Je pa preskok v zadnjem času kar naenkrat odprl ogromno novih kanalov. Zato je gotovo potrebna tudi ureditev tega področja. Nekatere pozitivne vidike sodelovalne ekonomije pa je poudarila pravnica Janja Hojnik.

V Sloveniji najbolj znana stran Prevoz.org
Sodelovalna ekonomija je hitro rastoča panoga. Leta 2015 je bila vrednost opravljenih storitev sodelovalne ekonomije znotraj Evropske skupnosti 28 milijard evrov, do leta 2025 pa bi ta številka lahko dosegla več kot 500 milijard. Posredovališča sodelovalne ekonomije delujejo na različnih področjih, prevladujejo pa storitve kratkoročnih najemov, prevozov in različnih storitev na domu. Najbolj znani posredovališči v svetovnem merilu sta Airbnb in Uber, v Sloveniji pa Prevoz.org.

Konferenco, ki se nadaljuje z obravnavo tematike z različnih zornih kotov, so pripravili ministrstvo za javno upravo, predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Slovenska tiskovna agencija.

Sa. J.
Prijavi napako
Komentarji
Mici92
# 31.03.2017 ob 19:14
Uber ni samo dvignil prahu ampak je v večini evropskih držav PREPOVEDAN in spoznan za PARAZITA - kar tudi je !!!
TineB
# 31.03.2017 ob 14:34
"Sodelovalno gospodarstvo" my a$$ ...

To ni posredovlano gospodarstvo, če kupuješ stanovanja in jih potem preko Airb'n'b oddajaš ali kupuješ avtomobile (na lizing) in jih potem oddajaš Uber taksistom.

Platforme so bile mišljene za OBČASNO in NEPROFESIONALNO ponujanje storitev. Kot oddaja lastnega stanovanja nekajkrat letno, ko tebe ni notri. Ali pa ponujanje prevoza v smer, kamor itak sam greš.

S tem, ko so nekateri prek teh platform za posredovanje storitev to začeli delati profesionalno in z namenom primarnega služenja prihodka, se je stvar izjalovila. S tem Uber postaja navadna taksi služba, Airb'n'b pa nepremičninska agencija, specializirana za oddajo / najem stanovanj.

Žalostno je to, ker - čeprav je Uber taksi služba, Airb'n'b pa nepremičninska agencija, Facebook pa npr medij - niso podvrženim isti regulativi kot klasične taksi službe, klasične nepremičninske agencije, klasični mediji itd. Sklicevanje teh podjetij, da ponujajo "le spletne platforme" je navaden BS!

Ja, naj bodo na trgu, a vsi pod istimi pogoji. Zdaj imajo te "spletne platforme" ogromno konkurenčno prednost pred ostalimi, saj sploh niso regulirane oz manj kot klasična ponudba.

Ne rečem, da morajo biti te spletne platforme bolj regulirani. Naj se deregulira klasične ponudnike. Bo takoj bolj poštena konkurenca.
Dr. Kumrovec
# 01.04.2017 ob 16:41
Tuje korporacije si polnijo žepe s profiti na račun socialno ogroženih. To je sramota, da država dovoli take mahinacije. Država bi morala strogo regulirati to področje, da se ne bi kdo okoristu.
babooon
# 31.03.2017 ob 22:03
" Dirk Pilat iz direktorata za znanost, tehnologijo in inovacije pri OECD-ju je posebej izpostavil tudi pomen varstva potrošnikov."
Za varstvo potrošnikov je v bistvu že dobro poskrbljeno, saj vsak slab ponudnik, po nekaj negativnih ocenah hitro leti iz ponudbe.

Sicer pa tovrstni novi sistemi v marsičem pokažejo na neučinkovitost klasičnih režimov in jih zdaj seveda ogrožajo. Rešitev ni v tem, da se jih daj prepove ali čimbolj onesposobi.., takšno razmišljanje gre v napačno smer. Treba se bo prilagoditi novim časom.
Kazalo