Kolumne
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 7 glasov Ocenite to novico!
Ben Johnson
Ben Johnson je takole v Seulu leta 2013 poziral na olimpijskem štadionu. Četrt stoletja prej je prvi pritekel v cilj v elitni disciplini 100 metrov. Tek na tem tekmovanju je kasneje dobil vzdevek 'najbolj umazana tekma v športu'. Johnson je večkrat dejal, da so praktično 'vsi goljufali', ujeli pa so le njega. Foto: EPA
Milan Hosta
Milan Hosta je velik zagovornik fair playa v športu. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
VIDEO
Dvoršak v Odmevih pojasni...
VIDEO
Tudi Fortin presenečen na...
VIDEO
Velepec: Gregorinova si j...

Dodaj v

Štirje pogledi na doping

Kolumna Slavka Jeriča (180)
9. november 2017 ob 12:09
Ljubljana - MMC RTV SLO

Doping kot v valovih prihaja in odhaja s piedestala najbolj pomembne športne teme. Zaradi Teje Gregorin je v Sloveniji zdaj brez dvoma obdobje plime.

Minevata dva tedna, odkar je najbolj uspešna slovenska biatlonka Teja Gregorin stopila pred novinarje in prebrala sila kratko izjavo, v kateri je sporočila, da je v dopinškem postopku in v času preiskave ne bo komentirala dogodkov. Hkrati se je še iskreno opravičila vsem, ki jih je s svojim ravnanjem prizadela.

1. pogled: presenečenje in naši niso krivi
Večina javnosti je bila precej presenečena, kar je povzel zdravnik, športni komentator in eden najbolj glasnih nasprotnikov dopinga Andrej Stare: "V Sloveniji je odpor proti dopingu relativno nizek. Vedno smo znali objokovati naše športnike, ki so jih ujeli pri dopingu. Pri tujih športnikih bi pa kar s kladivom po njih. To je pa druga kategorija." Ta pogled je bil morda še najbolj očiten pri primeru Jolande Čeplak, ki je navduševala v teku na 800 metrov, medalji je osvojila na evropskem prvenstvu in olimpijskih igrah, še vedno pa je svetovna dvoranska rekorderka. Ko so jo leta 2007 ujeli na dopingu in izrekli dveletno prepoved nastopanja, je bila domača javnost presenečena in presunjena. V znak podpore so jo poslušalci Vala 202 celo izglasovali za ime tedna. Tudi v primeru Gregorinove je bilo precej presenečenja, a morda malo manj empatije, saj se je dobitnica brona iz Sočija opravičila in ni nakazovala, da bi šlo za splet naključij.

2. pogled: goljufija in kraja
Vrhunski šport se je že zdavnaj premaknil iz položaja, kjer se tekmuje za čast in slavo v jasno polje, v katerem šport ni nič drugega kot dobro zasnovan posel, v službo, v kateri se pretakajo številni milijoni ne le za samega športnika, ki tekmovanja konča na prvem mestu, ampak za široko skupino ljudi, na čelu s sponzorji in investitorji. Kdor (z dopingom) goljufa, tako pravzaprav krade zaslužek nekomu drugemu, nekomu, ki je tekmoval pošteno. Tako meni tudi športni novinar Jurij Završnik: "Vsak vnos substanc, ki ti daje prednost pred drugimi, domnevno nedoipingiranimi športniki, je goljufija - enaka kot bi goljufal v službi ali kje drugje. Ni samo moralno sporno, ampak tudi kaznivo dejanje, saj si v tem primeru oropal nekoga drugega za znatna finančna sredstva, ki bi jih dobil recimo s kolajno (primer Marije Šestak). Vse dopingirane športnike je treba za vedno izključiti iz športa in jim vzeti vse rezultate za nazaj in naprej ter jih kazensko in finančno preganjati."

3. pogled: odločajo ljudje z interesi
Spremljevalci zgodbe o dopingu včasih dobijo občutek, da je vse skupaj zgolj lov na čarovnice. Da naj bi bil dopingiran relativno velik delež športnikov, ustrezne službe pa ujamejo in kaznujejo zgolj peščico. Ne le, ker so tisti najbolj izmuzljivi vedno korak pred lovci, ampak ker določenim panogam pač ustreza, da njihov šport kroji markantni tekmovalec, ki serijsko osvaja medalje in s svojo karizmo tudi omogoča, da tok denarja ne usahne. Upokojeni novinar Vito Divac doping tako vidi kot tehnično oviro: "Vsi pripomočki, ki izboljšujejo dosežke, kondicijo in pripravljenost so načelno doping. Hitro se znajdemo na tanki liniji, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano. Pred 15 leti so vsi govorili, da je doping zdravju škodljiv, kolesarje so kaznovali s 14 dnevno prepovedjo nastopanja, če so imeli povečan hematokrit. Takrat je bila tema samo zdravje. V sodobnem športu pa govorimo o goljufiji. O tem določajo ljudje, ki imajo velik interes, imajo zaslužek in oni odločajo, kje je meja."

4. pogled: sporen je sistem in ne športnik
Morda najbolj radikalen pogled pa imajo tisti, ki krivdo športnika (skoraj v celoti) prenesejo na sam vrhunski šport oziroma njegovo organiziranost. Pri nas je eden najbolj glasnih filozof športa Milan Hosta, ki se sprašuje, od kje pa dobijo športniki doping: "Kdo to ponuja? Pa testiranje vzorcev za toliko let nazaj sploh zdrži znanstveno in pravno sito? Z bojem proti dopingu, ki je simptom neke druge resne družbene bolezni, športna institucija hodi po robu in gre celo preko, saj športniku vzame temeljne človekove pravice in ugrabi njegovo telo, ki ga kot talca potem uporabi proti športniku samemu."

Kaj torej z dopingom? Vprašanje dopinga je brez dvoma povezano z zdravjem. Zelo znan je primer britanskega kolesarja Toma Simpsona, ki je pred pol stoletja umrl na Dirki po Franciji, obdukcija pa je pokazala, da je bil poln prepovedanih poživil. Ta dogodek je imel brez dvoma velik poriv pri preganjanju dopinga v tem športu. A enačiti doping z mejo zdravega in nezdravega v športu preprosto ne zdrži. Vrhunski šport nikoli ni bil zdrav. Nemalo športnikov po koncu kariere boleha za številnimi kroničnimi boleznimi, ki so nastale kot posledica neskončnega (nenaravnega) ponavljanja istih gibov leta in desetletja. Telovadec Sašo Bertoncelj je tako priznal, da praktično ne opravi več treninga, ki ga ne spremlja bolečina. In ta ostaja tudi po treningu.

Doping kot merilo niti ne zdrži v kontekstu (ne)enakopravnosti tekmovalcev. Če si še bolj želimo enakopravne pogoje za vse udeležence (naj zmaga torej res najboljši), tega (na srečo) ne bomo nikoli dosegli. Ljudje smo si različni in imamo različne talente (poglejmo le razmerje med belopoltimi in temnopoltimi atleti, ki so v teku na 100 metrov prebili mejo desetih sekund), prav tako pa imajo športniki različne pogoje pri ukvarjanju s športom. Ti se razlikujejo od finančnih pogojev (ki vplivajo na kakovost treningov in opreme) pa do samega dejstva, kje si rojen (nekatera okolja otroke usmerjajo v neki šport; druga okolja v popolnoma drugega).

Goljufija? Brez dvoma, doping je goljufija, ki večrazsežnostno vpliva na usode številnih ljudi (zmagovalce, poražence, spremljevalce in ne nazadnje na gledalce). A s prstom pokazati samo na športnika in hkrati podpirati sistem, ki omogoča take ekscese, je najmanj licemersko.

Slavko Jerič, MMC
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
AlFe
# 09.11.2017 ob 13:08
Pa dodajmo še 5. pogled:
Športnika, ki je jemal doping, bilo je že pred olalala leti, sem vprašal: "Pa se zavedaš, da si s tem kvariš zdravje?" Odvrnil mi je: "Moj fotr si je v železarni za mali denar kvaril zdravje. Jaz si ga pa za velikega!"
mile952
# 09.11.2017 ob 12:49
Potem imaš pa dve vrsti dopingirancev: Šarapovo, ki dobi dvoletno prepoved nastopanja in Williamsovo, ki je dopingirana, ker je punca tako bolna, da brez dopinga njena pljuča ne zdržijo ogromnega napora med tekmo. In kje je razlika med njima? Ena je nabildana z mišicami kot omara, ta je "čista", Šarapova pa izgleda kot manekenka, ona je pa pod dopingom. Pa ne nas basat.
johndeer
# 09.11.2017 ob 12:37
Ben Johnson ima prav, tragični junak tistih steroidnih OI.
džeko
# 09.11.2017 ob 12:26
ma dajte no. Našli bodo doping pri Rusih, Slovencih in še komu iz kakšne male države.
Kakšen USA pa nikoli...pejte nekam no....
Wasabi
# 09.11.2017 ob 12:22
Najboljše bi bilo imeti za vsak disciplino dve kategoriji. Doping free in doping. Kateri se hočejo dopingirati se naj dopingirajo, ampak bodo pač tekmovali v kategoriji, ki ni tako prestižna, pa je problem rešen;)
zigadr
# 09.11.2017 ob 14:13
Če bi Teja vzela Ameriški dopin jo nebi dobili.....
slamič
# 09.11.2017 ob 13:09
Osebno menim da je problem sistemski. Že sam izraz doping je sporen. "Dopingirajo" oziroma "vsi nekaj jemljejo"..." se vsi vrhunski šporniki, zadnje čase pa zgleda da tudi amaterji. Razlika je samo v tem kje je meja dovoljenega. Meja se premika vsako leto.... pustimo ob strani da so športniki določenih držav priviligirani drugi pač ne... odvisno od politične situacije.. Čistih v športu za moje pojme ni, saj se nihče v današnjih časih se ne more profesionalno ukvarjati s športom brez pomoči takih ali drugačnih preparatov.. Meni kot gledalcu oziroma spremljevalcu športa (in kar se mene tiče se šport dogaja zaradi nas gledalcev), doping ni tako sporen kot stave. Pri dopingu ne goljufajo nas gledalcev, pri stavah pa direktno nas zaradi katerih se šport sploh dogaja...In to bo uničilo šport, prej kot doping..
melanholik
# 09.11.2017 ob 12:47
Wasabi
# 09.11.2017 ob 12:22
Prijavi neprimerno vsebino
Najboljše bi bilo imeti za vsak disciplino dve kategoriji. Doping free in doping. Kateri se hočejo dopingirati se naj dopingirajo, ampak bodo pač tekmovali v kategoriji, ki ni tako prestižna, pa je problem rešen;)

Tudi če je vse res tako preprosto, še nisi nič dorekel, če nisi točno določil, kaj doping sploh je. To je v resnici čisto arbitrarna kategorija.
ajvard
# 09.11.2017 ob 12:40
to je tako, kot bi napisali "Štirje pogledi na rop".

je samo en pogled. dopingiranec = lopov.
dadinho10
# 09.11.2017 ob 16:08
no, sam mislim da ni 4 pogledov na doping, ampak 1 (en) sam....
a ta je, da se je treba zavedati, da je za profi sport treba trdo garati in se odrekati..... vse kar vzames (pa je za druge prepovedano) je goljufija...kot ce z roko das gol v nogometu, prestopis pri tenisu, naredis korake pri baksetu, rokometu itd....ce je to prepovedano, je za vse.....
pri dopingu imamo milijon seznamov kar je in kar ni prepovedano......na koncu beremo kako je ogromno vrhunskih sportnikov "bolnih" in jemljejo ze desetletja neke tablete proti, za, za zmanjsanje, povecanje, omejitev itd... cesarkoli......
tudi nekje zgoraj omenjena sarapova je boga jemala tablete, ker je bolna......
pa stevilni tekcai, tekacice....kolesarji....ma vsi.......ampak dokler bo enako kot na sodiscu, kjer bo bavcar "bolan" za zapor igral kosarko, cekuta umirajoc se setal po bascarsiji itd, ostali pa brez premisleka v zapor, bo tako tu...
denar vlada svetu in je tako....ce ne bi bilo denarja, en donald trump s tako karijero ne bi mogel postati predsednik usa......
eni so takoj kaznovani, drugi pac manj, tretji nikoli.....pri atletiki je justin gatlin 2x pocival zaradi dopinga in potem se sprehaja kot svetovni prvak......ma ki to imamo......
kdo je kriv? sportnik, ljudje ki jim zaupajo, trenerji, zdravniki, farmacija? vsi, ker vrtijo velike denarje...dokler bo tako, bomo imeli o cem govoriti....
Boby21
# 09.11.2017 ob 14:49
Ja, je razlika, če zdraviš bolezen, ampak potem je pač v naprej treba vedet, da pač profesionalni športnik ne moreš bit. In pika. Enako bi seveda moralo veljati za skandinavske astmatike.
juventina10
# 09.11.2017 ob 14:04
čakam na bjoergnovo,ko bodo našli pri njej, bo kar velik osip njenih medalj.
melanholik
# 09.11.2017 ob 12:56
ajvard
# 09.11.2017 ob 12:40
Prijavi neprimerno vsebino
to je tako, kot bi napisali "Štirje pogledi na rop".

je samo en pogled. dopingiranec = lopov.

Temu se reče pa neznosna lahkost moraliziranja.
svabo
# 09.11.2017 ob 15:19
V osnovi celotna debata okoli dopinga pade na točki neenakopravnosti tako športnikov kot panog samih.
Dokler bodo določeni športniki iz Zahodne Evrope in Amerike imeli uradno dovoljenje za uporabo zdravil, ki so sicer na spisku prepovedanih poživil, toliko časa je vsak pregon dopinga popolnoma brez pomena, ker ga hkrati ta organizacija celo dovoli in podpira. Nažalost tudi šport vodijo samo interesi in denar. Vendar pa si noben športnik ne zasluži takega ponižanja, ko lahko njeni kolegi hkrati legalno jemljejo prepovedana poživila, ker jim jih je predpisal zdravnik ki je povezan z protidopinškim združenjem. Kako naj človek to razume. Hkrati pa poseeg v pravice športnika 10 let nazaj? Smešno. Zakone se ne sme spreminjat za nazaj, športnika pa lahko imaš za talca celo življenje? Hkrati pa najbolj izpostavljeni športniki v določenih športih lahko legalno jemljejo doping, ker je to v interesu denarja.........
lookaaa
# 09.11.2017 ob 14:34
ze s tem, ko se delajo v sportu izjeme (bolnim se legalno dovoli jemati doping) ni vec enakosti med sportniki.
tako zdravnisko potrdilo si lahko pridobi vsak iz malo financno mocnejse sredine in potem te izjeme postajajo pravilo.
koliko cistih sportnikov se imamo? sami asmatiki, revmatiki...
Imre
# 09.11.2017 ob 17:39
Doping je goljufija, ki se deli na dovoljeno in nedovoljeno. V nekaterih športih, kjer se obračajo milijarde (nogomet, NBA...) se požvižgajo na testiranja in sankcije. Le zakaj se vsake toliko zgrudi kak nogometaš (kar nekaj jih žal umre). Ne verjamem, da so v najboljših evropskih ligah tako zanič zdravniške kontrole, da bi kar naenkrat igralo toliko nogometašev s srčnimi napakami.

Po drugi strani pa so športni, kjer se doping striktno preganja in kaznuje (atletika, kolesarstvo). Vmes pa nešteto sivih športov, kjer je meja tam, kot funkcionarjem paše. Pri tekih so Fince in Ruse kaznovali, Bjoergnova in Kowalczikova pa sta še vedno bogi astmatičarki, ki vse čiste premagujeta za šalo.

Potem pa je še MOK, ki ukrepa zgolj proti ruskim športnikom!
melanholik
# 09.11.2017 ob 16:23
carlos_carlos

# 09.11.2017 ob 16:15
Prijavi neprimerno vsebino lokaaa

ne štekaš. Messi je bil bolan. Neymar ne. Messi je bil poškodovan tam med 17-21 letom. Po tvoji teoriji bi moral biti brez poškodb. Pa je bil poškodovan več kot Suarez ali Neymar recimo. Drugače pa zdravniki diagnosticirajo bolezen.

Glej, tudi vsem kolesarjem so astmo diagnosticirali zdravniki. Pa smučarskim tekačem so tudi zdravniki diagnosticirali alergijo na cvetni prah (ki ga je pozimi toliko, ne). Pa to še ne pomeni, da ni povsem jasno, kam pes taco moli. Dajmo bit resni. To, da mora stvar potrdit zdravnik, je tako poceni izgovor, da ne bi mogel bit cenejši.
darko56
# 09.11.2017 ob 16:10
vrhunski šport ni šport. to spada v kategorijo zabavljaštva, športni Hollywood...
Manos de Piedra
# 09.11.2017 ob 16:00
Meni je važno edino, da so naši slovanski športniki na vrhu in premagujejo športnike z ostalega sveta. Kako pridejo do tega, mi je vseeno.

Kdo ti lahko da zagotovilo, da naši nasprotniki niso na dopingu? Itak je cel sistem uperjen proti nam in favorizira zahodno Evropo in predvsem ZDA.
lookaaa
# 09.11.2017 ob 14:38
teja je nelegalno jemala rastni hormon, med tem ko je fifa nekomu celo dovolila uporabo le tega! dvojna merila? ali samo izjema.
Joker
# 09.11.2017 ob 13:56
Wasabi,

kategorija z dopingiranci bi bila nedvomno bolj prestižna in marketinško zanimiva.
Le kdo bo pa še gledal bele suhce, ki za 100 metrov potrebujejo 10 in več sekund.
kopibrejk
# 09.11.2017 ob 18:06
Phelps je na OI prešprintal vse kvalifikacije in finala ter po vrsti premagoval specialiste v pos. disciplinah. Torej, nonstop v bazenu, non stop na najvišji stopnički. In so ljudje ala Bertole in Stare, ki verjamejo pravljicam o čistih super junakih.
lookaaa
# 09.11.2017 ob 15:19
kot ti je napisal boby21 zgoraj, ce se gre v tako zdravljenje, se pac ne mores ukvarjati s sportom profesionalno, ker si na nelegalen nacin pridobil ogromno prednost pred drugimi. in ravno rastni hormon ti utrdi tudi veziva, kosti in tako poskodbe niso vec tako pogoste. poglej messija, ki prakticno celo kariero ni poskodovan.prej pravis je imel probleme s tem. torej je nekaj pridobil, a ne?

in kje postavit sedaj mejo? ce so dali to messiju, zakaj nebi se npr. neymarju. tudi temu bi koristilo se par cm, predvsem pa se vecja eksplozivnost in vecja moc...

in ker v sportu dovoljujejo izjeme, se pol skandinavcev legalno dopingira. pa ne mi rect, da so vsi skandinavci asmatiki!
lookaaa
# 09.11.2017 ob 14:52
@carlos_carlos
gre za isto zadevo (doping je doping). pri rastnem hormonu ti ne le da zrastes, ampak imas tudi manj mascevja, vecjo odzivnost, boljso eksplozivnost, mocnejse kosti in vezi. ne da si samo hitrejsi, ampak imas tudi manj poskodb. zato je rastni hormon tako zanimiv. pa pustiva fuzbal. tega sem omenil le zato, ker je na tnalu teja, ki je enako jemala rastni hormon.

ker so dovoljene izjeme, pri katerih lahko >>bolni<< sportniki pod pretvezo jemljejo doping, se je to izrodilo do te mere, da dandanes ze skoraj vsak vrhunski sportnik boleha za necim. je normalno, da je v kolesarstvu in smucarskih tekih toliko asmatikov, pa v atletiki revmatikov... ni.
d(-_-)b
# 09.11.2017 ob 14:36
"Ta dogodek je imel brez dvoma velik poriv pri preganjanju dopinga v tem športu."

porív -a m (ȋ) zastar. impulz, spodbuda: romantika je dala močen poriv za prevajanje starorimskega slovstva (Fran > SSKJ)

Če se slučajno še kdo sprašuje, WTF je poriv ;)
kingestone
# 09.11.2017 ob 14:21
dopingirajo se verjetno vsi. ampak le najbogatejše in najnaprednejše ne ujamejo.
tko da je to skoraj igra brez meja.

ampak vseeno se je potrebno proti temu boriti. podpiram pa vrhunskega športa če je le-ta podprt z državnim denarjem načeloma NE, razen če je priliv v blagajno pozitiven.

vrhunski šport je uničevanje telesa in duha, in ne zdrav duh v zdravem telesu
kingestone
# 10.11.2017 ob 10:23
Ja, je razlika, če zdraviš bolezen, ampak potem je pač v naprej treba vedet, da pač profesionalni športnik ne moreš bit. In pika. Enako bi seveda moralo veljati za skandinavske astmatike.

zelo res. kdor je astmatik, po defoltu ne more biti skoraj ne športnik.
ampak ko pa gledaš koliko je 'astmatikov' med vrhunskimi športniki, in jih je veliko s priznanji zdravnika, in dobivajo zdravila/poživila, potem vidiš da je vse skupaj brezveze...
totalna idiotija, kjer je laž postala resnica.

zato pa ne podpiram vrhunskega športa z mojim denarjem, niti ga nočem z mojimi davki!
Kemik
# 16.11.2017 ob 15:35
Mislim, da je brezveze zanikati dopingiranje. Pa ne samo pri Rusih, ampak tudi pri ostalih narodih, saj je dopingiranje prisotno povsod v vrhunskem profesionalnem športu, tako da so povsem brezvezne politične igrice na to temo. Ljudstvu bi se lahko končno enkrat povedalo resnico, da novih svetovnih rekordov v športih, ki temeljijo na vzdržljivosti in eksplozivni moči, brez uporabe dopinga (pa naj bo to farmacevtski, genetsko-biološki ali tehnološki z določeno športno opremo) preprosto ne bo. Zanimanje ljudi je ob rekordnih dosežkih preprosto preveliko in prinaša ogromno kapitala športnim zvezam in športnikom, tako da preprosto ni logično, da bi se katere športne zveze dejansko želele boriti proti temu, pa naj govorijo v javnosti karkoli.

Tako da sam osebno ne razumem najbolj ljudi, ki so tako zelo proti uporabi dopinga, ob tem pa so izjemno veseli, ko nekje vidijo nov svetovni rekord denimo v atletiki. Edino, kar je nekoliko sporno, je to, da zaradi bolj razvitega dopinga v marsikaterih športih zmagujejo večinoma bolj denarno in tehnološko razvite države, ki potem športne uspehe prikazujejo tudi kot uspehe države in svojih političnih sistemov. A tega smo iz zgodovine že vajeni, športni uspehi so zmeraj služili kot neko orodje propagande.

Imam občutek, da si Rusi z izjavami zanikanja kupujejo čas, da v prihodnosti pridejo do podatkov in razkrijejo še več dopinških sistemov tistih držav, ki jih trenutno napadajo, a same glede tega niso nič boljše.

Pa ne pravim, da je pravilno, da farmacija, genetski inženiring, prehrambena industrija in tehnologija kakorkoli posegajo v šport, a če se to že dogaja, naj bodo kriteriji enaki za vse, ne pa da imajo nekatere države oz. športniki zaradi teh posegov prednost. Mislim, da je film Asterix na olimpijskih igrah kar dobra satira na vse dogajanje, ki ga lahko vidimo tudi v današnjem vrhunskem športu.

In končno ... Marsikdo ne razume, da lahko tudi zdravila delujejo zelo negativno na zdravje ljudi, če se jih jemlje v prevelikih količinah oz. koncentracijah (ter imajo lahko drugačne učinke na telo ob nižjih koncentracijah). In tudi nekateri kačji strupi, ki so v naravnih količinah iz kač smrtno nevarni ljudem, lahko v manjših koncentracijah (razredčeni) delujejo kot zdravila za krvožilni oz. srčni sistem. Kot je nekoč dejal Paracelsus, se ne more splošno govoriti o toksičnosti določene snovi, ampak je ta pogojena s koncentracijami, najpogosteje sicer s previsokimi (pri dopingu pa se ne more trditi, da pomagajo samo višje koncentracije od dovoljenih, ampak lahko ponekod tudi nižje ali celo v sledovih, ki jih nekateri analizni instrumenti ne morejo zaznati - obstaja nemalo kemijskih snovi, ki na telo učinkujejo različno že pri koncentracijah v smislu femto- ali pikogramov na gram, kjer je denimo meja toksičnosti nekaterih obstojnih organskih onesnaževal, kot so dioksini, po drugi strani pa lahko ob nižanju koncentracij zaznave zaznamo že skoraj vse v vsem, saj je v zraku, vodi in zemlji vse mogoče). Že zaradi tega je vprašljiva meja, kaj doping sploh je oz. zakaj določene farmacevtske učinkovine ne spadajo med uradno nedovoljena sredstva.
Matej0104
# 13.11.2017 ob 05:23
Ključno pri vsem tem je, da WADA išče le tiste supstance v krvi, ki so prepovedane TA HIP. Seznam je vsako leto dalšji, kot je tudi večja sposobnost znanstvenikov, da sintetizirajo nekaj novega, kar še ni na spisku. Ni potrebno iti daleč, trenutno je prepovedano manj kot 300 snovi, še pred nekaj leti jih je bilo bistveno manj (zanimivo pa je, da se spisek prepovedanih sredstev razlikuje med športi, primerjava baseball z basebalom). Večina zvarkov je seveda sintetične narave, torej so rojeni v laboratoriju, večinoma se uprabljajo tudi v druge namene, predvsem v medicini, prehrambeni medicini živali,... Pri meni se pojavlja vprašanje, kako pa je s spojinami, ki imajo enak učinek kot obstoječe, a so na molekularnem nivoju drugačne, kar visoko zmogljivim laboratorijem ni preveč težko sintetizirati. Zaradi odpornosti mikroorganizmov v biomedicini mora človek tako premagati naravo in prelisičiti bakterije, ki se vedno znova in znova prilagajajo na zdravila, na isti način pa mora pretentati tudi detektorje, ki iščejo tistih nekaj 264 prepovedanih...Če pogledamo zgodovino dopinga, je to, kar je danes moralno sporno, bilo na začetku v Rimu življenjska nuja, danes pa se ti občutki inicirajo v športu z vedenjem, da če ne bo medalje, te pač ne bo in na nacionalnem nivoju marsikdo popusti v prepričanju, da je doping moralno sporen in tukaj ne mislim le na tekmovalca samega, temveč na ekipo, ki vrhunskega športnika obkroža. Zato g. Hosta, večina okoli športnika to ve.
Drugače pa je vprašanje dopinga jasno, odgovorov pa je še več. Definitivno je v športu nesprejemljiv, a ga z obstoječim načinom ne bomo rešili, Za zaćetek bi bilo potrebno uvesti drastične sankcije: npr: takoj doživljenjska prepoved, ki ga lahko po končanju postopka (če športnik sodeluje v postopku odkrivanja vira) spremenijo v nekajletno kazen, a bi tekmovalci ne smeli več podpisovati nobenih sponzorskih pogodb, ki jim prinašajo bajne dobičke, hkrati pa bi se morali sponzorji legalno zavezati, da športnik vrne vse denarne nagrade, ki jih je dobil v času, ko je bil dopingiran.
Me pa kot rekreativnega športnika bolj skrbi, kako se vse skupaj prenaša na amaterski oz. rekreativni šport. Dostopnost po internetu itn... Te kar mine, da bi se s takimi modeli meril... Mogoče bi tukaj lahko naredili kakšno raziskavo in videli, kako si bolje situirani srednji slog dviguje svojo veljavo tudi s športom in kakšne metode za zdravljenje lastnega ega pri tem uporabljajo sodobni športni japiji.
carlos_carlos
# 10.11.2017 ob 09:10
lookaaa

če imajo dovoljenja se dopingirajo na legalen način. Žal je tako. Ne vem koliko je to legitimno. Najbrž ni. Mislim, da bi bilo potrebno primere presojati individualno. Glede na trend bo pa tega vedno več. Polovica mladih je alergična in astma je ena izmed alergij.

In ne piši, da imajo nedovoljen doping. Imajo kar dovoljenega. S potrdilom. Zakaj je tako? Najbrž, ker je večina profesionalnega športa komercializiranega čez vse meje in od enega Carla Lewisa služi, oz. je služilo ogromno ljudi, da ne govorim o podjetjih in šprtnih zvezah... (profesionalni) šport je samo en od (gnilih) podsistemov (moralno) zelo vprašljivega svetovnega reda. Skrbi predvsem, da je zadoščeno dregemu delu reka "kruha in iger". V navzeavi z mediji se ustvarjajo zgodbe, ki jih potrošniki jemo, se čustveno odzivamo in se nasploh počutimo super, ko "naš" junak zmaga, preseže sam sebe itd. itd... Torej vse je ena velika kuhinja.

In če smo začeli z Messijem. Najbolj pametno in tudi prav bi bilo, da bi dali točne informacije o tem zdravljenju, ki g aje bil deležen. Se pa bojim,d a bi odprli pandorino skrinjico, ker v nogometu se v imenu prodaje tolerira marsikaj. Beckham je astmatik ;).
Janez1965
# 09.11.2017 ob 20:55
Carl Lewis LA 84 je bil pa čist... nedolžen kakor breja ovca....

Pa dream Team 92 ---- pogoj je bil, da jih ne kontrolirajo. Epruvete bi se rastopile od njihovega urina...
Manos de Piedra
# 09.11.2017 ob 18:58
Poleg tega ima Phelps kolikor vem probleme z alkoholizmom... Seveda imaš še vedno naivne ljudi, ki mislijo, da je čist. Alkohol ti čisto uniči testosteron, zato ima ziher znanstveno pomoč glede tega.
carlos_carlos
# 09.11.2017 ob 16:15
lokaaa

ne štekaš. Messi je bil bolan. Neymar ne. Messi je bil poškodovan tam med 17-21 letom. Po tvoji teoriji bi moral biti brez poškodb. Pa je bil poškodovan več kot Suarez ali Neymar recimo. Drugače pa zdravniki diagnosticirajo bolezen. Hipotetično je kot praviš. Starši bi lahko pri 10tih otroku dajali recimo rastni hormon in ta bi potem imel prednost pred ostalimi. Ampak akteri starš bi to naredil svojem otroku? Posledice zlorabe so hude in zloraba katerega koli preparata je nepredvidljiva.

In da ne bo pomote. Messi je dobil vse to na legalen način. Enako kot vsak otrok, ki tako zdravljenje potrebuje. Drugače pa Messija ne dela velikega oz. med največjimi vseh časov vse kaj drugega kot kontitucija, eksplozivnost, hitrost.... Vse ta lastnosti imajo nekateri drugi nogometaši mnogo izrazitejše. Nimajo pa njegovega talenta, občutka, smisla za igro, pregleda. Tega ti ne da nobeno poživilo in zdravilo....
Manos de Piedra
# 09.11.2017 ob 15:56
Šport je simulacija vojne, v vojni ni pravil, šteje samo zmaga. Pritoževat se čez to, da športniki "goljufajo", je smešno. To je luzerska mentaliteta.
svabo
# 09.11.2017 ob 15:24
Pa še nekaj sem pozabil dodati. Potrebno se je soočiti z protidopinškimi organizacijami in to na ravni kršenja človekovih pravic. Nažalost bo moral v ta boj športnik. Namreč lahko si samo mislim, kako nečloveške so pogodbe, ki dovoljuje posebe v osebne pravice športnikov samo zato, da lahko tekmuje. To je navadno izsiljevanje in zloraba.
carlos_carlos
# 09.11.2017 ob 15:07
lookaaa

Messi je rastni hormon dobil, ko je bil star 10 let. Podrobnosti ne vem, do kdaj ga je sicer dobival, ampak najbrž dokler je rasel in nič več. Ne poznam točno medecinskih, farmakoloških posledic jemanja teh hormonov, ampak najbrž ni zdravju v plus. Ker gre za zlorabo.

Drugače je imel Messi, sploh v mladih letih veliko težav s poškodbami, nekaj pa jih je imel tudi kasneje.

Razlika je v tem, da ga je Gregorin jemala, pa ga ni potrebovala. Če ga je potrebovala, pa ga bi oz. ga je dobila pri zdravniku. Mar ne?
1a34
# 09.11.2017 ob 14:36
Če pa gledamo z distance in vidimo - s srcem (v vseh pomenih) - gozd, pa lahko rečemo:

Šport je vsekakor ne glede na vse deviacije (športne stave, doping...), ki pa so v primerjavi s samimi ogromnimi pozitivnimi razsežnostmi športa (ki so le še za redke posameznike, ki delajo v medijih (z njihovega napačnega stališča) za javnost kao nezanimive oz. dolgočasne in se jih objektivno morda res premalo poudarja) majhne, veliko boljši, kot pa če ga ne bi bilo.

Pomembna sta oba vidika:
1. Navdih, ki ga dajejo športniki drugim za zdravo in uspešno življenje (teoretično in pa tudi praktično ob vseh drugih enakih okoliščinah).
2. Bolje kruh (čim bolj enakomerno razdeljen) in igre kot pa vojne.

Oba vidika se na srečo prepletata in se bosta še na vekov veke, ne glede na to, ali imamo mi kot posamezniki radi šport ali pa imamo (za zdaj) do njega še odpor in ga morda želimo le nekoliko diskreditirati.
lookaaa
# 10.11.2017 ob 11:03
@carlos_carlos
če ti ze v sloveniji kak kolega zdravnik takoj predpise bolnisko, kajsele vse napisejo zdravniki, ki dobijo kaksno mocno financno injekcijo...
sam ne verjamem, da se lahko en hud asmatik ukvarja z vrhunskim sportom.
da imajo dovoljen/nedovoljen doping pa pisem zato, ker s podkupninami dobijo papirje, s katerimi dokazujejo, da se lahko legalno dopingirajo.
zame bi moral biti vrhunski sport brez takih izjem. ker potem vedno dopuscas, na nekdo tako izjemo izkorisca.

in ko govoris, da bi bilo prav, da dajo tocne informacije o njegovem zdravljenju... ne da bi bilo prav, to bi moral biti pogoj. a tukaj so pac zopet dovolili izjemo. Glede na to,da samo novinarji vrtajo po tem, ostala mostva pa se od tega distancirajo, kljub temu da so konkurenti, pa napeljuje le na to, da tudi drugod ni vse cisto.
sicer je pa sumljivo ze to, koliko nogometasev letno umre na zelenicah.
lookaaa
# 10.11.2017 ob 07:48
@carlos carlos

na netu je kar nekaj branja na temo meesijevega zdravljenja. od tega, kako je to sporno in sploh dovoljeno, pa tudi do tega, ko ne barca ne messi ne odgovarjata na novinarjeva vprasanja, kdaj je z zdravljenjem pravzaprav prekinil (vpogleda v zdravljenje niti ne dovolita), pa tudi zakaj je fifa naredila izjemo in ga ni testirala tudi pozneje v odrasli dobi na rastni hormoni, ceprav je bil rastni hormon takrat že na seznamu nedovoljenih pozivil v fuzbalu...(mimogrede, na druge zadeve je bil veckrat testiran). je to le pesek v oci?

povezava

pa pustiva fuzbal ob strani, ker so ocitno prevec custveno vezan na ta primer. pozabiva messija. a recimo odobravas toliko asmatikov v smucarskih tekih, kolesarstvu... vsi imajo >>zdravniska potrdila<<, torej po tvoje upraviceno uporabljajo nedovoljen doping. dokazano so s tem pridobili ogromno napram konkurenci. torej se dopingirajo po tvoje na legalen nacin.
carlos_carlos
# 09.11.2017 ob 16:37
melanholik

Samo je razlika ali ti to diagnozo postavijo pri desetih ali pa pri dvajsetih.
SamoRes
# 09.11.2017 ob 13:00
Strogo preganjat, pa davkoplačevalski in sponzorski denar naj vrnejo.
Za te medalje dopingirancev mi dol visi, žal mi je vseh tistih, ki niso nikoli stopili na stopničke ali postali prvaki, ker je en goljufiv pokvarjenec zasedel to mesto.
crtomirjansa
# 09.11.2017 ob 12:48
Meni sta 2 in 3 najljubsi
-Jani-
# 09.11.2017 ob 17:53
Človek se resno vpraša, od katerih substanc so se skisali možgani nekaterih, ki vztrajno "dokazujejo", kako se je Messi dopingiral z rastnim hormonom... O M G
carlos_carlos
# 09.11.2017 ob 14:43
lookaaa

spet ti.Razlika je, če zdraviš bolezen ali pa ne. FIFA ni nič dovolila. Vsak otrok s takimi težavami gre na takšno zdravljenje, če ga le lahko dobi. Drugače je pritlikavec. Če že govoriš o Messiju, je mogoče majhnost njegova prednost, po drugi strani, kaj bi šele delal, če bi bil normalno visok. Ne bomo vedeli nikoli.
Hyperion
# 09.11.2017 ob 13:39
@ajvard.. dons spet presenecas.. Nevernetno kako ozek kot razmišljanja imaš. Poleg tega se na daleč čuti tvoja zagrenjenost in nesrečno življenje.

Daj usedi se, razmisli kaj te osrecuje in se loti tega cilja z vsemi sredstvi. zivljenje je kratko.

In okoli dopinga: rezultati na stopnickah nebi bili cisto nic drugacni. Ce bi ta trenutek ukinili cisto ves doping (kar trenutno spada pod to), bi se zmeraj na stopnickah bili isti ljudje, *najbolj pozrtvovalni, talentirani in s pogoji (cas,finance), res pa, da z slabsimi, splosnimi rezultati. In ja.. to si zeli cisto vsak športnik. Dokler pa ne bo tega....... In odgovor: doping je sistemski.
Slavko Jerič
link
Po koncu teniške sezone: ogromno vprašanj za leto 2018
22
20. november 2017 ob 09:31 Sezona, ki je na teniški prestol vrnila Rafaela Nadala in Rogerja Federerja, je na zadnjem dejanju ponudila predogled imen, ki bodo čez pet let vladala temu športu.
Več novic ...
Kolumne
link
Po koncu teniške sezone: ogromno vprašanj za leto 2018
22
20. november 2017 ob 09:31 Sezona, ki je na teniški prestol vrnila Rafaela Nadala in Rogerja Federerja, je na zadnjem dejanju ponudila predogled imen, ki bodo čez pet let vladala temu športu.
Več novic ...
Kazalo