Zanimivo je, da francosko javno mnenje trenutno izdatno podpira posredovanje v Maliju, čeprav marsikomu cilj te operacije ni znan. Foto: EPA
Zanimivo je, da francosko javno mnenje trenutno izdatno podpira posredovanje v Maliju, čeprav marsikomu cilj te operacije ni znan. Foto: EPA

Na neki način zdajšnja francoska vlada spominja na prejšnje desnosredinske - kar se tiče varnosti, notranjih zadev in ostre govorice. Na notranjega ministra Manuela Vallsa se kar lepijo primerjave z začetki Nicolasa Sarkozyja. Oster, nepopustljiv in pogosto populističen. Včeraj je Valls, ko je razpravljal o teroristični nevarnosti v Alžiriji in Maliju, dejal, da se spopadajo tako z notranjimi kot zunanjimi sovražniki. Zunanji so v Maliju - vojna gre torej tja. Valls pa vztraja, da državi grozi tudi notranji sovražnik, omrežje, ki se uri v tujini, v Pakistanu, Afganistanu, v Siriji. "Včeraj v Libiji, danes v Sahelu." Malijska grožnja je sicer že uvožena v Alžirijo. Začetek? Ali začetek konca?

Zanimivo je, da francosko javno mnenje trenutno izdatno podpira posredovanje v Maliju, čeprav marsikomu cilj te operacije ni znan. Francoski diplomati vztrajajo, da je prvi cilj tako ali tako že izpolnjen, saj je zdaj 1.400-glavi francoski vojski na malijskih tleh uspelo ustaviti prodiranje upornikov na jug. A francoska navzočnost se krepi, dosegla naj bi 2.500 vojakov. Neuradno je slišati, da bi namesto nekaj tednov zgolj vojaška operacija trajala nekaj mesecev. Ključna težava je počasnost odziva mednarodne skupnosti, o vzdušju na četrtkovem izrednem sestanku zunanjih ministrov EU-ja o Maliju in razmerah v širši regiji pa največ povejo naslednje besede francoskega zunanjega ministra Laurenta Fabiusa. "Vse evropske države so pokazale svojo solidarnost, tako z Malijem kot s francoskim ravnanjem. Kot je dejal nekdo, brez francoskega posredovanja danes ne bi bilo več Malija."

A kaj je zares vzrok za "hitro posredovanje" Pariza? Robert Fisk v časniku Independent piše o podobnem vprašanju, ki ga je postavil nekdanjemu francoskemu legionarju. Ta mu je nato dejal, da pravijo, da zato, da ne bi islamisti vstopili v Bamako in bi gledali ponovitev vstopa talibanov v Kabul. Morda ključen je drugi del citata. "Gre za plemena z islamističnim pokrivalom za povrhu - kako naj se torej spravimo iz te godlje?"

Med tednom so skušali evropski zunanji ministri dajati vtis, da smer poznajo. 200 inštruktorjev za krepitev malijske vojske. Wikipedia vam bo povedala, da je Mali 24. največja država na svetu z več kot 15 milijoni prebivalcev. Kaplja v morje in še en dokaz ali pa svarilo, da Mali vstopa v nekakšno novo kolonialno ero. Nadzor. Nad terorizmom. Nad trgovalnimi potmi za droge, ljudmi. Nad surovinami?

Steven Blockmans z bruseljskega možganskega 'trusta' CEPS: "Obstaja očitno tveganje za Evropo kot celino zaradi mogočega izvoza terorističnih dejavnosti iz regije Sahela. To je ena skrb. Druga očitna skrb je povezana z gospodarstvom – gre za območje bogato z zlatom, uranom … območje, kjer se krešejo pomembni gospodarski interesi."

Vojna proti terorizmu. Z vsemi vprašaji in težkimi posledicami, ki spadajo zraven.

Iz Bruslja za MMC