Izbor kultura
Slovenski narod
Slovenski narod je razglasitev nove države že v naslovu označil za dan svobode. Foto: Arhiv NUK
       Konec prve svetovne vojne, imenovane tudi velika vojna, za katero so računali, da bo končala vse tedanje vojne, pa svetu ni prinesel pravega miru. Orožje na bojiščih je sicer utihnilo, boj pa se je prenesel na diplomatski parket. Tako so se že jeseni 1918 sesula nekatera stara cesarstva, vzniknile pa so tudi nove državne povezave.       
Woodrow Wilson
Ameriški predsednik Woodrow Wilson (1856‒1924), ki je s svojimi znamenitimi "točkami" omogočil osamosvojitev Slovanov izpod Avstro-Ogrske. Foto: Wikipedia
Manifestacija na dan svobode
Zbirališče na ljubljanskem Kongresnem trgu je 29. oktobra 1918 posnel fotograf Avgust Bešter. Foto: Arhiv NUK
Sabor
Zbirališče Hrvatov pred saborom 29. oktobra 1918. Foto: Wikipedia
       V torek, 29. oktobra, 1918 se je Ljubljana že navsezgodaj zbudila ob igranju koračnic. Za spodbuden začetek dneva so bile naprošene godbe iz Trbovelj, Zidanega Mostu in Višnje Gore. Izhodišče njihovih pohodov so bili Narodni dom, hotel Slon in kavarna Evropa. Tam okrog sedmih, osmih pa so v mesto začeli prihajati tudi bogato opremljeni in močno zasedeni vozovi. Množica se je zbirala na Kongresnem trgu in prostoru pred pošto in hotelom Slon ter se potem ob devetih začela razvrščati v sprevod.       
Ivan Hribar
Ivan Hribar (1851‒1941) je v Ljubljani sporočil razglasitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Foto: dLib
       Prvo slovensko državotvorno dejanje leta 1918 torej pomeni velik narodni podvig: prvič v zgodovini smo bili sploh povprašani, v kakšni državi želimo živeti. Prvič smo se lahko odločali o obliki državne ureditve in smo torej izbirali med republiko (vladavino ljudstva) ali monarhijo (nadvlado zajedavskih grofov in baronov). Prvič se je v imenu neke države pojavila oznaka slovenstva, in to celo na prvem mestu. In prvič so na čelo kake države postavili Slovenca, v tem primeru dr. Antona Korošca.       
Izsek iz Slovenskega naroda
Slovenski narod je 13. novembra objavil uradno francosko obvestilo o premirju in uri, ko je na bojiščih zavladal mir. Foto: Arhiv NUK
Dr. Anton Korošec
Dr. Anton Korošec (1872‒1940) je bil ključna slovenska politična osebnost leta 1918 in predsednik nove Države SHS. Foto: Wikipedia
Dr. Mihajlo Rostohar
Dr. Mihajlo Rostohar (1878‒1966) je odrekel vojaško pokorščino Avstro-Ogrski in prvi prisegel novi slovanski državi. Foto: Wikipedia

Dodaj v

Pred stotimi leti smo se rešili Avstro-Ogrske, pred devetdesetimi pa dobili radio

O 29. oktobru 1918 in 28.oktobru 1928
28. oktober 2018 ob 10:27
Ljubljana - MMC RTV SLO

Enajstega enajstega ob enajstih. Teh številk si ni težko zapomniti. In če smo mi že pozabili nanje, česa takega za ljudi starega časa ne bi mogli trditi.

Pomenile so njihovo odrešitev – v pravem pomenu besede. Enajstega novembra 1918 se je namreč natanko ob enajsti uri končala prva svetovna vojna. Zjutraj ob petih je bilo v nekem potniškem vagonu podpisano premirje med tedanjimi evropskimi antantnimi silami in Nemčijo, šest ur pozneje pa je na bojiščih že zavladal mir.

Za božič so bili zares doma
Ko so poleti 1914 možje in fantje navdušeni odhajali na fronto, so jim poveljniki vseh vpletenih strani obljubljali, da bodo ob božiču že nazaj. Res je, držali so besedo, vendar z nemajhno "zamudo". Vpoklicani so namreč računali na božič leta 1914. Zadeva pa se je zavlekla kar za štiri leta, vse do pozne jeseni leta 1918, ko je končno le nastopil mir in so potem od bojev utrujeni vojaki in njihovi domači božič res lahko praznovali v družinskem krogu.

Na pogorišču starega sveta
Konec prve svetovne vojne, imenovane tudi velika vojna, za katero so računali, da bo končala vse tedanje vojne, pa svetu ni prinesel pravega miru. Orožje na bojiščih je sicer utihnilo, boj pa se je prenesel na diplomatski parket. Tako so se že jeseni 1918 sesula nekatera stara cesarstva, vzniknile pa so tudi nove državne povezave.

V kotlu dogodkov, ki so kar prehitevali drug drugega, so se znašli tudi slovanski narodi, ki so do tedaj živeli pod žezlom Avstro-Ogrske. V času vojne so si še posebej Slovenci, Hrvati in Srbi prizadevali, da bi staro monarhijo posodobili in v njenem okviru zaživeli podobno, kot so si to uredili Nemci in Madžari. Konec meseca maja 1917 so tako poslanci vseh treh južnoslovanskih narodov, združeni v Jugoslovanski klub, prišli na dan s posebno deklaracijo, ki je na podlagi naravnega prava zahtevala ustanovitev nove slovanske državne enote, vendar še vedno v okviru tedanje Avstro-Ogrske.

Načrt pa pri parlamentarcih in cesarju Karlu ni dobil podpore. Obenem s tem pa so se spomladi 1917 v evropski spopad vmešale tudi Združene države Amerike. Z njihovo pomočjo naj bi se vojna čim prej končala in naj bi kmalu nastopil dolgo pričakovani mir. Za uspeh tega načrta se je še posebno zavzel sam ameriški predsednik Woodrow Wilson, ki je do novega leta 1918 pripravil zanimivo rešitev krize.

V 14 točkah, imenovanih Fourteen points, je po praznikih obelodanil lastno zamisel za ureditev spornih zadev. Ena od točk, deseta po vrsti, se je tako nanašala tudi na ozemeljsko ureditev slovanskega vprašanja v Avstro-Ogrski. Wilson je v njej živečim narodom naklonil pravico do samoodločbe (autonomous development ali tudi self-determination).

To pa je bila dobrodošla novost. Poljska, ki je bila do tedaj že več kot stoletje razdeljena med Nemčijo, Rusijo in Avstro-Ogrsko, bi lahko po končani svetovni vojni postala samostojna država. Češka, ki si je že v devetnajstem stoletju prizadevala za vzpostavitev avstro-ogrsko-češke države, pa bi od ogrskega dela stare monarhije lahko prevzela Slovaško in se prav tako osnovala kot republika. Vprašanje pa je bilo, kako naj bi se opredelili njuni bratje na slovanskem jugu.

Med Slovenci, Hrvati in Srbi
Najnovejši položaj je tudi od Slovencev terjal kar najhitrejše in najmodrejše ukrepanje. Po italijanski ofenzivi ob reki Piavi, ki je junija 1918 močno načela sloves cesarsko kraljeve armade, pa jim je dobesedno začela teči voda v grlo.

Politični veljaki v Ljubljani so končno le sprevideli, da stare delitve ne vodijo nikamor, zato so se prijateljsko sestali še pred koncem poletja. Po velikem šmarnu je tako 16. in 17. avgusta 1918 prestolnica doživela pomembno zborovanje, na katerem so se povezale dejavne politične stranke in ustanovile Narodni svet, ki naj bi Slovence enotno popeljal v nove čase.

Ta nadstrankarska organizacija pa je poleg urejanja domačih razmer začela iskati tudi povezave z drugimi južnimi Slovani. Prizadevanja so bila uspešna in tako je bil v dneh 5. in 6. oktobra v Zagrebu ustanovljeno Narodno vijeće Slovenaca, Hrvata i Srba, torej Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov, katerega predsednik je postal Slovenec dr. Anton Korošec.

Zadnji dnevi pod Avstrijo
Vojna se je medtem še nadaljevala, a na bojiščih ni bilo zaslediti večjega premika. Narodnostna vrenja v državi pa so cesarja Karla prisilila k spremembi stališč do prizadevanj iz nenemških delov njegove države. V sredi oktobra je tako že ponujal federalistično ureditev države in večjo samostojnost posameznih narodnih enot. Toda bilo je že prepozno.

Položaj je še zaostril vnovičen napad Italijanov, ki so v četrtek 24. oktobra, torej leto dni po končanih bojih ob Soči, prebili avstrijske položaje ob reki Piavi in zajeli 300.000 avstro-ogrskih vojakov. Nekdaj tako proslavljena armada cesarja Karla je pričela razpadati. In tedaj je bilo vsakomur popolnoma jasno, da stari monarhiji grozi neizprosni konec.

Člani Narodnega sveta v Sloveniji so sprevideli, da je nastopil čas, ko je Avstriji treba dati končno slovo, prebivalstvo pa pred napredujočim sovražnikom zaščititi po lastni plati. In tako je že v začetku naslednjega tedna napočil dan, ki je Slovencem in drugim južnoslovanskim narodom v okviru Habsburške monarhije prinesel težko pričakovano osvoboditev.

Dan svobode
V torek, 29. oktobra 1918, se je Ljubljana že navsezgodaj zbudila ob igranju koračnic. Za spodbuden začetek dneva so bile naprošene godbe iz Trbovelj, Zidanega Mostu in Višnje Gore. Izhodišče njihovih pohodov so bili Narodni dom, hotel Slon in kavarna Evropa.

Tam okrog sedmih, osmih pa so v mesto začeli prihajati tudi bogato opremljeni in močno zasedeni vozovi. Množica se je zbirala na Kongresnem trgu in prostoru pred pošto in hotelom Slon ter se potem ob devetih začela razvrščati v sprevod.

Na čelu so korakali konjeniki liberalnega telovadnega društva Sokol, nato pa so se vrstili vozovi iz mesta in oklice. Sledili so jim katoliški telovadci Orli, prav tako na konjih in nadaljnja množica voz. Večina ljudi pa se je na krožno pot odpravila kar peš: šolska mladina, telovadci Sokola in Orla, strokovna in kulturna društva, vojaki, nekateri ujetniki, invalidi in številni posamezniki. Sprevod se je najprej pomikal po Dunajski cesti, potem pa zavil na desno proti kolodvoru. Tu je tekla Cesta ob Južni železnici. Od tam se je spet usmeril desno po Resljevi cesti, vse do Jubilejnega (Zmajskega) mostu. Na drugi strani Ljubljanice so se ljudje obrnili proti škofijskemu poslopju in mestni hiši. Od tam pa so korakali, jahali in se peljali čez Mestni trg do šentjakobske cerkve. Sledilo je spet prečkanje Ljubljanice ter pot po Zoisovi in Emonski cesti vse do Valvasorjevega trga (danes trga francoske revolucije). Po Vegovi ulici pa je množica nadalje prispela do prostornega Kongresnega trga s parkom Zvezda. Tjakaj se je nagnetlo, reci in piši, okrog 30.000 ljudi.

Nova država je rojena
Prireditev, imenovano "manifestacija", je organiziral posebni "manifestačni" odbor, ki je k sodelovanju povabil najvidnejše politične osebnosti tedanjega časa. Z balkona deželnega dvorca (danes sedeža ljubljanske univerze) so tako zadoneli slovesni nagovori strankarskih predstavnikov in veljakov. Čast oznanjenja nove države v tem delu Evrope je pripadala nekdanjemu ljubljanskemu županu, med vojno pa političnemu pregnancu, Ivanu Hribarju, ki je na tem shodu zastopal Narodni svet za Slovenijo in Narodno vijeće iz Zagreba. V zanosnem govoru se je spomnil vseh, ki so bili zaslužni, da smo Slovenci dočakali dan osvoboditve izpod Avstro-Ogrske in začetek življenja v novi državi Južnih Slovanov.

Hribarju je sledil dr. Lovro Pogačnik, kot zastopnik Slovenske ljudske stranke in Jugoslovanskega kluba na Dunaju. Nato je v imenu kranjskega deželnega zbora govoril njegov podpredsednik dr. Karel Triller. Jugoslovansko socialno demokratsko stranko je zastopal Josip Kopač, v imenu ljubljanskega mestnega sveta in Jugoslovanske demokratske stranke (bivših liberalcev) pa se je oglasil dr. Ivan Tavčar. Močno vznemirjeno množico je pozdravil z besedami: "Dandanes je dan našega vstajenja. Naša slavnost velja temu vstajenju. Zamolčati pa nočem, da je naša slavnost obenem slovesen pogreb. Pokopujemo namreč predvsem tisti krivični vpliv avstrijskega ponemčevanja, ki nas je stoletja moril v svojih krempljih ..."

Na koncu pa je spregovoril še ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki je že dolgo slovel zaradi svojega navdušenja za novo slovansko državo.

Nastop poročnika Rostoharja
Med sprevodom, ki je dospel do Kongresnega trga, je bila tudi peščica, kakih dvesto, avstro-ogrskih vojakov, vseh po vrsti slovenske krvi. Štiridesetletnemu poročniku Mihajlu Rostoharju je uspelo, da se je mimo uradnega programa uvrstil med govornike. Pred vznemirjeno množico je iz nožnice potegnil sabljo in zaklical: "Mi vojaki odrekamo pokorščino Avstriji in prisegamo zvestobo svoji narodni državi Jugoslaviji!" Množica je z odobravanjem sprejela to njegovo pogumno dejanje, ki bi seveda, če bi se zadeve iztekle drugače, pomenilo veleizdajo.

S tem je bil spored na Kongresnem trgu končan. Poleg slavnostnih govornikov so se odrezali tudi pevci društev Glasbena Matica, Ljubljanski zvon in Slavec, ki so si dali duška s pesmimi v slovanskem duhu, kot na primer Buči, buči, morje Adrijansko, Slovenec sem, Lijepa naša domovino, Onamo, onamo in podobne.

Na zborovanju v Ljubljani pa ni bilo človeka, ki ga je marsikdo težko pričakoval: predsednik Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu in predsednik Narodnega vijeća v Zagrebu, dr. Anton Korošec, je bil namreč odsoten, ker se je že podal v Švico, da v mednarodnih krogih zagotovi priznanje novi slovanski državi na jugu Avstro-Ogrske.

Naprej
Po velikem zborovanju, se je množica skozi ozko Wolfovo ulico podala proti Prešernovemu spomeniku. Ta je bil slovesno okrašen, ob njem pa so ljudi pričakale "narodne dame" v svojih značilnih narodnih nošah. Njihova predstavnica Franja Tavčarjeva, žena ljubljanskega župana, je nanj slovesno položila venec. In spet so se oglasili tudi slovenski pevci.

Od pesnikovega spomenika pa je ljudstvo pot vodila navzgor po Prešernovi (danes Čopovi) ulici, kjer je bil pred hotelom Slon tudi razhod množice. V času sprevoda so bile v Ljubljani zaprte vse trgovine. Prekinjene so bile tudi razprave na sodišču. Mesto je bilo svečano okrašeno s cvetjem in zastavami. Dvoglavega orla, ki je krasil grb avstro-ogrske države in tudi pročelje mestne hiše pa je v teku dneva "zmanjkalo". V novi državi ni imel več nobenega pomena.

Preostali dogodki velikega dne
Po razhodu je ljudi čakalo še nekaj zanimivosti. V deželnem gledališču je bila popoldne posebna predstava. Tisti, ki se za kulturo ni navduševal, pa je lahko zavil v hotel Union, kjer se je ob treh začela ljudska veselica. Zvečer pa je bila zopet dana možnost za ogled gledališke predstave.

Tega dne pa je zasedal tudi mestni svet, ki je moral urediti vse potrebno, da v naslednjih dneh ne bi prišlo do neprijetnosti, kajti Avstrija še ni rekla zadnje besede.

Vzporednice
Istega dne kot je bilo v Sloveniji veliko zborovanje, je tudi hrvaški sabor v Zagrebu sprejel odcepitev od Avstro-Ogrske in razglas o ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tudi tam se je na trgu pred to zakonodajno hišo zbrala velika množica. Na Dunaju pa je cesar Karel prosil za premirje. Ljubljanski škof Jeglič se je na dan osvoboditve v svojem navdušenju odločil za posebno dobrodelno dejanje. Novoustanovljeno Narodno galerijo, ki je vzbrstela pred dobrim mesecem, 18. septembra 1918, je namreč osrečil s kraljevskim darom 20.000 kron.

Dan potem
Narodni svet za Slovenijo je dan po razglasitvi, že v sredo, stal pred pomembnimi odločitvami. Ukinjena je bila avstrijska policija, treba pa je bilo rešiti tudi vojaške zadeve, da oblast na Dunaju v Ljubljano ne bi poslala vojske, ki bi zatrla ljudska prizadevanja. V tem pogledu pa se je spet izkazal poročnik Rostohar. S prijatelji je na kolodvoru prestregel vlak s hrvaškimi vojaki, ki so se iz Zagreba peljali na pomoč zdesetkani avstrijski armadi v Italiji. Rostohar je Hrvate prepričal, da je vojne konec in da je tudi že Zagreb razglasil novo državo. Skupaj z njimi je potem razorožil vojake, ki so v Cukrarni stražili ruske in srbske vojne ujetnike. Celotna četa pa je potem zajela še delujočo avstrijsko posadko, ki pa so jo sestavljali le Madžari.

V četrtek, 31. oktobra, je predsedstvo Narodnega vijeća, ki je predstavljalo vrhovno oblast v novi državi, na predlog Narodnega sveta v Ljubljani imenovalo prvo narodno vlado za Slovenijo. Njen predsednik je postal poslanec dr. Josip Pogačnik. Imela je vsa pooblastila za urejanje zadev na območju Slovenije, z izjemo vojske in zunanje politike.

Dotedanji deželni predsednik grof Attems je tega dne z dvema avtomobiloma odpotoval iz Ljubljane. Nekaj dni pozneje je Avstrija prosila za premirje, 11. novembra pa je tudi Nemčija omogočila, da je na vseh bojiščih zavladal mir.

Prva zgodba o uspehu
Konec oktobra 1918 je bila torej rojena slovenska državnost. Še leta 1883, ko so na Kranjskem slovesno praznovali 600-letnico življenja Slovencev pod habsburško krono in je deželo obiskal tudi sam cesar Franc Jožef, se je zdelo, da bo tako trajalo še vse prihodnje čase. Razmere pa so zdaj, komaj 35 let pozneje, pokazale, da Slovenci znamo stopati tudi po samostojni poti.

Prvo slovensko državotvorno dejanje leta 1918 torej pomeni velik narodni podvig: prvič v zgodovini smo bili sploh povprašani, v kakšni državi želimo živeti. Prvič smo se lahko odločali o obliki državne ureditve in smo torej izbirali med republiko (vladavino ljudstva) ali monarhijo (nadvlado zajedavskih grofov in baronov). Prvič se je v imenu neke države pojavila oznaka slovenstva, in to celo na prvem mestu. In prvič so na čelo kake države postavili Slovenca, v tem primeru dr. Antona Korošca.

Dan spomina
Nova država Slovencev, Hrvatov in Srbov pa je žal živela le dober mesec dni. V mednarodnem pogledu ji je sicer uspelo navezati nekatere diplomatske stike, vendar pa jo je uradno, sredi novembra, priznala le Kraljevina Srbija. Kot najugodnejša rešitev se je zato pokazala združitev s to bratsko slovansko državo. Prvega decembra 1918 je tako vzniknila Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta dan je potem postal "zveličaven" pri obujanju spominov na pretekla združevalna leta.

29. oktober pa je vse bolj tonil v pozabo. Vendar ne povsod. Pred devetdesetimi leti je denimo prav na predvečer njegove desete obletnice, 28. oktobra 1928, Slovenija predstavila novo pridobitev. Po poskusnem oddajanju, ki je trajalo že od meseca septembra, je namreč tega dne uradno začel delovati Radio Ljubljana.

Andrej Mrak
Prijavi napako
Komentarji
vnk
# 28.10.2018 ob 10:39
Se včasih vprašam. Izumiramo, če nas bodo zamenjali Bosanci in Kosovarji, bi raje videl, da bi ostali pod Avstrijci. Bi imeli vsaj spodobne plače in pokojnine. Kaj se je spremenilo, včasih smo se borili za svojo državo, danes se bojimo, da se ne bi slučajno kak priseljenec počutil nelagodno zaradi obstoja slovenskega naroda.

Sedaj je pa župan naše prestolnice Janković, ki ima za sabo še vrsto nečednosti. Kako nizko smo padli.
igorto
# 28.10.2018 ob 10:51
Pred 100 leti smo se rešili Avstro-Ogrske, predvsem pa je pomembno, da smo se pred 27 leti rešili Jugoslavije, v kakršnikoli obliki. Upam, da za Vedno ! ! !
FancyBoy
# 28.10.2018 ob 10:50
Dejansko smo najbolj nazadovali za cas Jugoslavije.
victoriosus
# 28.10.2018 ob 11:02
Rešili Avstroogrske? Rešili?! A vidite kje je Avstrija danes in kje so države bivše Juge?

Preberite takratne časopise, v petih minutah smo ugotovili, da je bila Jugoslavija napaka.
heavyd
# 28.10.2018 ob 10:44
Pred 27 leti smo se pa rešil Jugoslavije.
strategos
# 28.10.2018 ob 11:08
Smo se rešili Avstro-Ogrske? Dunaj smo menjali za Beograd, avstrijskega cesarja pa za srbskega kralja. Nato smo Slovenci v blagajno države z 20 milijoni prebivalcev vsako leto prispevali 30% celotnega zneska z naslova davkov, na račun Italijanskega imperializma pa izgubili tretjino ozemlja Slovenije. Happy fun times.
Anonimni12
# 28.10.2018 ob 11:03
skoda , da se ni AO modernizirala in bi SHS od vodstvom Slovencev ostaala del te ga razvitega dela Evrope, smo pa prisli na Balkan, kar se cuti se danes.
icefire
# 28.10.2018 ob 10:51
Pred 100 leti smo se znebili Avstroogrske, pred 90. leti smo dobili radijo, pred 60. TV, pred 27. leti pa smo se znebili Jugoslavije. :)))
BAD
# 28.10.2018 ob 10:58
Vedno večkrat se vprašam ali je general Rudolf Maister naredil dobro, kar je naredil ?? Verjamem da si to vprašanje postavlja vedno več ljudi.
clutch00
# 28.10.2018 ob 11:42
pod avstro ogrsko je bila slovenija ena izmed bolj razvitih regij. Avstrogrska gospodarska rast je bila na nivoju ZDA takrat. Kaj se je zgodil pod levo socialisticno jugoslavijo pa vsi vemo. V 70ih smo se veselil prve avtoceste, medtem ko so na zahodu v zlobnih pohlepnih kapitalisticnih drzavah posiljal cloveka na luno. Monarhija je bolj napreden sistem kot pa socializem
macupicu
# 28.10.2018 ob 11:10
O tem obdobju zgodovine mladi ne vedo ničesar... Ko koga vprašaš, če ve, kakšne tragedije so se dogajale na soški fronti, se samo nasmehne, v šoli jih o tem ne učijo. Posiljujejo jih z NOB, tako kot so nas že pred 40 leti...
gerder433
# 28.10.2018 ob 11:05
mi smo bili pod avstrijskim delom AO. za razliko do recimo hrvaske, ki je bila pod ogrskim. tukaj se tudi vidi razlika v razvitosti se danes.

vprasanje ce bi nam bilo zdaj boljse ali slabse ce bi ostali pod AO.
Igicaj
# 28.10.2018 ob 12:22
@crtomirjansa, bedak!
Tako lepo zivimo da se vecina mladih cim dokonca solanje seli ven! To je velik napredek...Pocasi bodo upravne enote sluzile samo kosovarjem..ker Slovencev ne bo!
Za cestitat!
Capitalism
# 28.10.2018 ob 13:29
Na tem portalu nikoli nisem videl, da bi se tako izrazali o Jugoslaviji, ki je bila za Slovence precej bolj maligna tvorba od Avstro-Ogrske. Res ni primerjave. Juga v vseh njenih oblikah je bila navadna gnojnica v primerjavi z A-O.

Pozivam, da se zamenja urednistvo in ostali kader na RTV dokler ne dobimo bolj objektiven pogled na zgodovino.
finitoto
# 28.10.2018 ob 13:21
Jugoslavija je bila napaka, že 1918 so bile posejane klice kasnejše bratomorne vojne in dolgoletnega življenja v totalitarnem sistemu. Žal.
vrtojb56
# 28.10.2018 ob 12:53
Avstro ogrska je bila najboljša stvar za slovenijo.
Tomazzzinho
# 28.10.2018 ob 12:56
In tako je bila tlakovana pot v komunistični jarem. Rusi so v tako šibko in nesamozavestno družbo zlahka infiltrirali boljševiški bando s Titom in njegovimi na čelu. Še naslednjih 50-100 let se jih ne bomo znebili.
Dvomljivec
# 28.10.2018 ob 12:21
Kaj pomeni Balkan in Srbija so nši predniki doživeli takoj po evforični združitvi. Menjalni tečaj Krona Dinar je bil takšen, da so imetniki Kron takoj izgubili 80% vrednosti svojih prihrankov. Lahko be rekli začelo se je slabo, potem ješlo pa samo še navzdol. Ni čudno da je bil plebiscit na Koroškem takšen kot je bil. Kdo bi jim zameril
MajWill
# 28.10.2018 ob 12:14
#crtimirjansa
Sicer pa EU zakonodaja omogoca prost vstop in izstop iz drzave v drzavo, ob enem pa vam zagotavlja enake pogoje za delat kot svojim drzavljanom. Verjamem da ste v Sloveniji uspeli prisparat dovolj benza do Avstrije tako da vam nihce ne brani da zivite Avstrijske sanje
.

Ne razumes bistva. Vsi bi raje ziveli v nasi ljubi Sloveniji s standardom, ki ga imajo v Avstriji. Ne pa da moremo zaradi 70letnega povezovanja z balkanom zapuscat domove in odhajat na zahod, da lahko zivimo cloveka dostojno zivljenje
torcida_ce
# 28.10.2018 ob 11:52
Naslov, da smo se rešili AO je neumen.
Je pa tudi res, da v dani geopolitčni situaciji druge alternative kod združitev s Srbijo verjetno ni bilo. Tudi če bi bili Slovenci in Hrvati dovolj močni, da se obranijo pred Italijani in Srbi, bi se umešali Angleži in Francozi. Pa ne pozabimo, da so s severa grozili tudi nemški Avstrijci.
Sedaj se lahko pogovarjamo kaj bi bilo če bi bilo. Če bi Karel II pravočasno predlagal Slovansko federalno enoto, če Piava ne bi poplavljala na jesen 1917., če če če.
Če ne bi noč pred bitko deževalo bi Napoleon mogoče tudi dobil Waterloojsko bitko.
Ampak zgodovina se ukvarja samo z dejstvi, ne s če-ji. Tako da vse kar pišete tukaj je na nivoju otroških igric.
Smo jo pa vseeno kar dobro odnesli če se mene vpraša. Bolje kot Sicilijanci in Napolitanci v Italiji
crtomirjansa
# 28.10.2018 ob 11:02
Joj forumasi, vam ziv bog ne bi mogel ugoditi. Enkrat bi bili radi Avstrijci, enkrat Jugoslovani, enkrat Slovenci, spet drugic Avstrijci.
Lupo
# 28.10.2018 ob 15:20
Rešili smo se AvstroOgrske?! Slovenski narod so razdelili med štiri med seboj sovražne države!

Pod Avstrijo se je proga Divača Pula gradila tri leta, v sodobni "državi" pa so v sedmih letih zgradili maketo zaradi katere je padla vlada!

Največja tragedija v zgodovini slovenskega naroda!
janez85
# 28.10.2018 ob 12:51
@crtomirjans, ja to pravijo samo jugonostalgiki, ki jim je sistem zagotavljal bredelje, ležernost in lagodje na račun drugih ki so delali namesto takih. Hvala bogu da se stvari spreminjajo.
juventina10
# 28.10.2018 ob 11:05
ena oblika avstroogrske je tudi danšnja eu, skupek narodov,vendar z veliko razliko v standardu.
LukaH
# 28.10.2018 ob 17:26
Slovenci ste se rešili Avstrije? Kako rešili??
Po razpadu K.u.K je bilo današnje območje Slovenije na zahodu okupirano od Kraljevine Italije na vzhodu pa od Kraljevine Srbije. Torej ste bili okupirani ne rešeni. Srbska vojska je počela na današnjem avstrijskem Koroškem grde nečednosti, zato se je prebivalstvo odločilo ostati v katoliški domovini Avstriji in ne pod okupacijsko pravoslavno vojsko.
Rudolf Maister se je zavzemal za bodočo jugoslovansko državo kjer bi bili Slovenci enakopravni, ko je sprevidel, da je šlo za pretkan način srbske okupacije, so ga Srbi hitro dali na stranski tir. Podobno je bilo z Ivanom Cankarjem, ko je sprevidel, da je jugoslovanska ideja v bistvu srbska propaganda in je to javno oznanil so ga srbski agentje 11. decembra pospravili in uprizorili umor kot nesrečo.
Res je, da so našo generacijo "pumpali" s srbsko propagando, da smo se leta 1918 rešili "tisočletnega" suženjstva, vendar poznavanje zgodovine in to da Slovenci še zmeraj govorijo slovensko, le ni šlo za suženjstvo.
Irci so bili pod Angleži tako močno zatirani, da so izgubili svoj jezik, Bretonci, Provansalci, itd... so se izgubili v francoščini - nasilno z idjo "grande nation"...
Ni mi jasno, zakaj se propaganda iz obdobja 1918-1991 še zmerja nadaljuje... Slovenci nimate kulturno zgodovinsko niti genetsko z "bivšo Jugoslavijo" - nič.... razen obdobja okupacije... 1918-1991.
Lupo
# 28.10.2018 ob 15:40
@kobila Škoda, da samooklicani ‘domoljubi’ in ‘branitelji lokalne kulture’ ne vzamete kdaj v roke kakšno knjigo največjih slovenskih literatov, ki opisuje življenje Slovencev v ‘čudoviti’ Avstroogrski

Cankar življenja v šugoslaviji ni mmogel dolgo opisovati, ker so ga Srbi po desetih dnevih likvidirali!
gospod iskreni
# 28.10.2018 ob 13:44
Avstro ogrska nam je v vsej zgodovini dala daleč največ. Večino infrastrukture, organiziranosti je na temeljih AOja. Nam pa bolj juga diši.
johann
# 28.10.2018 ob 14:46
Kakšen butasti naslov. V AO je bilo največ reda in napredka, to so pravili čisto vsi, ki so takrat živeli. Jaz sem bil takrat sicer še zelo mlad, a sem si te besede dobro zapomnil. Potem je šlo samo še navzdol. Da o izgubljenih ozemljih po 1.svetovni vojni zaradi povezave s Srbi raje ne govorim.
tomive
# 28.10.2018 ob 18:12
Rešili Avstro-ogrske? To lahko sam nek nazadnjaški balkanofil zapiše!

Napišete pa ne, da bi leta 1907 Slovenija (takrat dežela Kranjska) lahko postala samostojna država v okviru Združenih držav Avstrije ... pa je žal cesarju zmanjkalo časa.



Tudi tega ne zapišete, da je obdobje Koroškega plebiscita bilo tudi obdobje, ko so se Slovenci (vsaj tisti najbolj napredni) borili za republiko (samostojno državo), ki je takrat bila mogoča realnost. Pa se je Ljubljanska gospoda povezala s Srbi (ki so LJčane pridobili na svojo stran s prevaro) in izgubili smo Koroško in svojo samostojnost ter bili pahnjeni na nerazviti balkan, posledice tega nosimo še danes!
zapravico
# 28.10.2018 ob 12:19
Škoda ker smo se rešili avstroogrske,ker danes bi tankali nafto po en evro,pa plače bi bile še enkrat večje
marque
# 28.10.2018 ob 17:23
po AO so Slovenci bili v Državi SHS, kjer so bili na prvem mestu, vendar samo za 1 mesec, nato so šli v Kraljevino SHS, kjer so bili na zadnjem mestu. In tako je ostalo do leta 1991. Velika napaka, da niso ostali pod Avstrijo, se nam ne bi bilo potrebno izseljevat iz Slovenije...
Dvomljivec
# 28.10.2018 ob 15:52
Pred stotimi leti smo se "rešili AO" in po avaturi z južnimi brtskimi narodi in socializmom smo zdaj na 1/2 BDP od Austrije
čak mal noris
# 28.10.2018 ob 14:35
Pred stotimi leti smo se krepko zaj....i!
KovacevaKobila
# 28.10.2018 ob 11:28
Se včasih vprašam. Izumiramo, če nas bodo zamenjali Bosanci in Kosovarji, bi raje videl, da bi ostali pod Avstrijci ...

Eh, ja.

Leta 1918 se je, kot beremo v članku, crkavalo na fronti za tujega cesarja in veselilo konca 'tistega krivičnega vpliva avstrijskega ponemčevanja, ki nas je stoletja moril v svojih krempljih ...'

Današnjim 'domoljubom' pa se kolca po 'dobrih starih časih' pod Avstrijci ... zaradi grdih slaščičarjev in gradbenih delavcev.
LukaH
# 28.10.2018 ob 19:30
@fantasycamp...

da se imam za Hrvata je zlonamerno podtikanje. Sem Dalmatinec po rodu, po kulturni pripadnosti prostoru pa sem državljan R. Slovenije. Slovenec ne morem biti, so pa Slovenci vsi moji štirje otroci ( žena je avtohtona Slovenka). Ne razumem, zakaj nas Dalmatince vedno tlačite skupaj s Hrvati. Avtohtono nimamo niti skupnega jezika niti kulture. Biti Dalmatinec v Republiki Hrvaški ni isto kot npr. biti Gorenjec ali Šajerc v Sloveniji. Dalmatinici smo bili tako kot Slovenci v sklopu Avstrije, Hrvati pa v sklopu Ogrske. Slovenci ste z neodvisnostjo uspeli nas pa so Hrvati preplavili, vendar se avtohtoni Dalmatinci zavedamo svojega porekla.
tomive
# 28.10.2018 ob 18:16
LukaH
# 28.10.2018 ob 17:26


Odličen komentar! Vidim, da prebiraš zgodovino. Najbolj žalostno je, da sem o zgodovini slovenskega naroda izvedel več v Avstrijskih muzejih, kot pa v slovenskih knjigah, kjer so dejstva namerno izpuščena, obdobje Jugoslavije pa se časti na lažnih temeljih.
skorpijon93
# 28.10.2018 ob 15:35
razumete, premalo sodelujete z Češko pa toliko skuonega kot mamo !
skorpijon93
# 28.10.2018 ob 15:26
Slovenci, sodelujte z Čehi,Slovaki ! bolj dejavneje ! za časa avstroogrske je Slovenija najbolj napredovala povsod ! večino časa smo bili pod srednjo evropo !
vnk
# 28.10.2018 ob 15:14
Leta 1918 se je, kot beremo v članku, crkavalo na fronti za tujega cesarja in veselilo konca 'tistega krivičnega vpliva avstrijskega ponemčevanja, ki nas je stoletja moril v svojih krempljih ...'

Današnjim 'domoljubom' pa se kolca po 'dobrih starih časih' pod Avstrijci ... zaradi grdih slaščičarjev in gradbenih delavcev.


Meni se ne kolca po Avstrijcih, tako da prosim, če mi ne podtikaš svojih predsodkov, si ne delam nobenih utvar, kaj smo Slovenci v očeh Avstrijcev. Ampak če bomo že izumrli, ne bi privoščil ljudem na tej zemlji boljšega standarda? Sam kaj ti je tako težko priznat, da nimamo absolutno nobene konkretne strategije kako ohranit svoj obstoj? Sedaj govorimo, kako bi v zdravstvene domove vpeljali albanščino... pa v šolah malice brez svinjine, ampak a boš to zagovarjal, ti ki tako rad govoriš, kakšni hlapci smo? Ali takrat to ni problem, ampak samo ko na dan privrejo NATO travme.

A če bi nas iztrebili Avstijci je slabo, če nas pa zamenjajo Bosanci pa Kosovarji je pa v redu? Imaš morda ti kak predsodek proti Avstrijcem morda? Rezultat bo isti, ne bo nas več.

Če pač hočeš reči da bi raje bil Avstrijec kot pa današnji Slovenec ki ne dela otrok in se pritožuje ker mu bodo Albanci prevzeli nataliteto, potem nekaj manjka temu narodu,ali je to zavest,testosteron ali pa neka nova politika ki bi nagradila Slovenca ki bi imel dva ali več otrok...

Problem je, da države ne dajejo prioritete več lastnemu narodu ampak se gremo neko enakost, kapitalisti pa na račun tega dobijo poceni delovno silo. Pač, nimamo nobene politike.
rtvjevc2
# 28.10.2018 ob 13:57
mislim da nam sedaj pod Avstrijo ne bi bilo nič hudega
Igicaj
# 28.10.2018 ob 12:19
@heavyd, pravilno, pred 27 leti smo se resili Jugoslavije, s tem prekinili vse gospodarske stike, ki so se razvijala vseh teh 50 let, imeli smo mocne tovarne..pozabili pa smo da se od "napihnjenega nacionalizma" ne da zivet... Podjetja so propadala kot hisica iz kart.. Pocasi..a zagotovo.. Na eni strani ni vec bilo trga..in k propadanju so jim pomagali lastna slovenska gospodarska elita ..
SV Slovenija je obubozala in vprasanje je kaj bi bilo s temi ljudmi ce soseda ne bi bila Avstrija ampak npr Romunija...
Celotni SV del Slovenije hodi delat v Avstrijo..kar je sramota.. V bistvu cistiti drek Avstrijcem.
miško5lin
# 28.10.2018 ob 11:45
Mi Slovenci bomo sami sebe v grob spravili.
Zakaj?

Ker imamo takšno vodstvo, ki bi samo delili, predvsem svojim in jemali tistim, ki ustvarjajo.

Po drugi strani, če bi pa volili tisto drugo stran, bi pa vse dali nekim v Vatikan in tudi v lastne žepe.

Bi bili pa spet na istem ali še slabšem.

Torej, če bo šlo tako naprej, se nam nič dobrega ne piše...
oziris.va
# 28.10.2018 ob 11:22
Ameriški predsednik Woodrow Wilson (1856-1924), ki je s svojimi znamenitimi "točkami" omogočil osamosvojitev Slovanov izpod Avstro-Ogrske.

V ozadju je bilo marsikaj. Med drugim konkretni interesi (tako s strani ZDA, VB, Francija pa še kdo ve koga), da se zruši AO. Da so se hoteli Slovani osamosvojit in so sedaj dobili priložnost, je bila le ena izmed floskul, da se skrije ostalo.
crtomirjansa
# 28.10.2018 ob 11:10
Sicer pa EU zakonodaja omogoca prost vstop in izstop iz drzave v drzavo, ob enem pa vam zagotavlja enake pogoje za delat kot svojim drzavljanom. Verjamem da ste v Sloveniji uspeli prisparat dovolj benza do Avstrije tako da vam nihce ne brani da zivite Avstrijske sanje. Sicer vas bodo gledali kot juznjake in nazadnjake, vendar se bo to po eni generaciji spremenilo.

Skoda ker se ne zavedate kako lepo zivimo v Slo.
LukaH
# 28.10.2018 ob 18:47
@fantasycamp ... "kdo si pa ti?"
Sem državljan Republike Slovenije, po narodnosti Dalmatinec (ne Hrvat).

Ni teorija zarote - (po izobrazbi sem tudi zgodovinar)... v devetdesetih smo delali poskusno forenzično raziskavo in izsledki so bili, da poškodbe Ivana Canakarja degfinitivno niso bile poledice pijanskega padca po stopnicah, kot je bilo "uradno" pojasnilo. V duhu časa 1918-1991 pa se nihče ni upal preveč s tem ukvarjati, saj je Cankar prevelika slovenska ikona. Uradna izjava bi v duhu časa pripomogla k še večji veličini Cankarja. Vendar... vpliv polpšretekle zgodovine in indoktinizacija je še prevelk...
brehme
# 28.10.2018 ob 18:42
Kolikor sem postal stare ljudi, so vsi objokovali Avstroogrsko, rekli so nekako takole " smo šli v gnilo Jugoslavijo"...samo poglejte arhitekturo, kak se je delalo v AO. V Jugoslaviji je slovennec izgubil spoštovanje, delovne navade, skrb za okolje, običaje...
Kapitan Kljuka
# 28.10.2018 ob 18:33
Spoštovani sokomentatorji.

Gotovo ste imeli možnost pogovora z vašimi dedki in pradedki. Ki so izkusili A-O. Jaz na srečo da. Pa z več drugi, ki so izkusili to multietnično tvorbo.

Več ali manj so vsi govorili, da takega reda, človek ne doživi vsak dan. Menim, da ni kar tja v tri dni, da so staro Avstrijo in cesarja imeli tako v časti.
LukaH
# 28.10.2018 ob 20:06
Gospod ali gospa @fantasycamp...
bom odgovoril s preporostim vprašanjem... so Irci Angleži ker danes večinoma govorijo "angleško"?

(tisto o ljubezenskem razmerju s Srbi pa ne razumem... kako lepo Srbkinjo sicer rad pogledam... tudi Hrvatice se ne branim ;) )
heristalski166
# 28.10.2018 ob 12:47
korošek je bil deležen srbofobne katoliške politične vzgoje, ki je še vedno zelo prisotna (tudi v teh komentarjih), njegov mentor je bil Šušteršič in je to ene take sorte nagli obrat kot konstantinovo favoriziranje krščanstva, sicer pa Slovenjija je bila v jugi glavna na vasi (je prodajala izdelke z večjo dodano vrednostjo), zdej je pa zadnja v mestu (prodaja predvsem cenene surovine in skrivljeno železo), temu primerne so mejhne plače in situacija kar se tega tiče precej podobna kot če bi ostala v Avstroogrski
pejtevennazrak
# 28.10.2018 ob 15:42
Izkušnje iz zgodovine nam kažejo, da niso problem tujci - teh se lahko rešimo. Bolj je problematična domača politika, ki nas vedno spremlja in ga vedno kaj polomi - državne meje na primer...

Drugače pa, da smo se rešili AO je pretiran izraz. Jasno, da smo bili veseli večje svobode v novi državi, a je treba vedet, da Slovenci smo takrat jokali, ko so ubili prestolonaslednika.
Kazalo