Obstaja namreč nenapisano pravilo, po katerem velja, da je bil po lanskem "izvozu" nagrade čez ocean (nagrajenec, Mehičan José Emilio Pacheco, je le mesece pred tem obiskal tudi Ljubljano) letos spet na vrsti španski literat - oziroma, šele tretjič v zgodovini nagrade, španska pisateljica.

Ana María Matute šteje že 85 let (in ne 84, kot navaja večina njenih biografij, v današnji izdaji opozarja dnevnik El País). Cervantesova nagrada je tako poklon njenemu celotnemu opusu: 12 romanom, več zbirkam kratkih zgodb (ki so zdaj zbrani v antologiji La puerta de la Luna). "Če mi kdaj dajo 'Cervantesa', bom skakala od sreče, no, skakala v mislih," je pred časom izjavila v intervjuju za omenjeni časnik. V slovenščini so dostopna njena dela Prvi spomin, Vojaki jokajo ponoči in Past - vsa v prevodu Alenke Bole-Vrabec - sicer pa za ključne veljajo še romani Olvidado Rey Gudú, Aranmanoth, La torre vigía in Paraíso inhabitado.

Resnici na ljubo je bila Cervantesova nagrada le še pika na i veliki zbirki nagrad, ki jih pisateljica že ima: dve nagradi za mladinsko literaturo, državno priznanje za literaturo (2007), kritiško priznanje, nagrado Nadal (za roman Prvi spomin), Planeta (l. 1954, za Pequeño teatro) in celo priznanje mesta Barcelona za zgodbo El verdadero final de la Bella Durmiente (Resnični konec Trnuljčice).

Odraz pregovorno mačistične družbe?
Cervantesovo nagrado, ki jo podeljujejo že od leta 1976, so do zdaj le dvakrat podelili ženski: Maríi Zambrano leta 1988 in kubanski pesnici Dulce Maríi Loynaz leta 1992. Na to sramotno statistiko Španci pravzaprav opozorijo ob vsaki podelitvi (in do zdaj se je v isti sapi po navadi omenjalo tudi po krivem spregledano Matutejevo, morda edino osebo španskega literarnega parnasa, ki je na glas povedala, da bi si nagrado želela dobiti).

Tendenca zadnjih let je kazala, da na vrsto za nagrado počasi res prihaja generacija Matutejeve, generacija petdesetih let prejšnjega stoletja (v zadnjih letih so jo na primer dobili njeni vrstniki Juan Marsé, Antonio Gamoneda in seveda véliki Rafael Sánchez Ferlosio).