Član zadruge bi za vselitev moral vplačati omenjeno lastno udeležbo, stanovanje pa bi lahko uporabljal, vse dokler bi se držal zadružnih pravil. Če bi se odločil zadrugo zapustiti, bi dobil svoj začetni vložek povrnjen. Foto: BoBo
Član zadruge bi za vselitev moral vplačati omenjeno lastno udeležbo, stanovanje pa bi lahko uporabljal, vse dokler bi se držal zadružnih pravil. Če bi se odločil zadrugo zapustiti, bi dobil svoj začetni vložek povrnjen. Foto: BoBo
Denar za gradnjo bi v obliki posojila zadrugi zagotovil republiški sklad. Člani zadruge bi vplačali lastni delež v vrednosti od pet do deset odstotkov vrednosti stanovanjske enote in mesečno plačevali stroškovno najemnino, iz te pa bi zadruga odplačevala posojilo. Foto: BoBo

Pilotni projekt stanovanjske zadruge je eden izmed ukrepov v nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2020. Delovna skupina, v kateri so bili med drugim predstavniki Stanovanjskega sklada RS, Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, je pripravila izhodišča za projekt, zdaj potekajo pogovori o izvedbi projekta s stanovanjsko zadrugo Zadrugator.

"Občinski sklad pripravlja zemljišče na Rakovi Jelši, ki bi ga namenili stanovanjski zadrugi," je po sestanku med deležniki v tem tednu povedal direktor občinskega sklada Sašo Rink. Ena tretjina zemljišča na Rakovi Jelši bi bila namenjena zadružni gradnji, ena tretjina javnim najemnim stanovanjem in ena tretjina stanovanjem za mlade, je pojasnil.

Za projekt zadruge je predvidena gradnja stavbe s 30–40 stanovanji. "Cilj je, da se prek natečaja pridobi ekonomična rešitev gradnje, ki bo omogočila še nižjo stroškovno najemnino, kot je pri običajnih javnih najemnih stanovanjih. Potrebne bodo čim bolj preproste rešitve pri gradnji ter dovolj robustni in trajni materiali," je po sestanku povedal direktor republiškega sklada Črtomir Remec, ki je ocenil, da bi gradnja stala okoli dva milijona evrov. Do konca letošnjega leta bi lahko izbrali projektne rešitve, naslednje leto bi sledilo projektiranje in pridobivanje dovoljenj ter tudi začetek gradnje. Stavba bi lahko bila končana v letu 2020.

Denar za gradnjo bi v obliki posojila zadrugi zagotovil republiški sklad. Člani zadruge bi vplačali lastni delež v vrednosti od pet do deset odstotkov vrednosti stanovanjske enote in mesečno plačevali stroškovno najemnino, iz te pa bi zadruga odplačevala posojilo.

Zadružniki ne potrebujejo kredita
"Prednost zadruge za zadružnike je predvsem v tem, da ne potrebuješ kredita, da si trajno rešiš stanovanjsko vprašanje. Danes je poplava prekarnih zaposlitev, pri katerih ne moreš priti do kredita," je po sestanku povedala Maša Hawlina iz zadruge Zadrugator, ki so jo ustanovili z namenom zagotavljanja cenovno dostopnega in kakovostnega bivanja v Ljubljani.

V Sloveniji je večina stanovanj lastniških in je malo primernih najemnih stanovanj za trajno rešitev stanovanjskega vprašanja, je dodala. V stanovanjski zadrugi pa je po njenih besedah mogoče rešiti to vprašanje po zelo dostopni ceni, poleg tega je zaradi načel zadružništva bivanje kakovostno in stanovalci sodelujejo pri soustvarjanju bivalnega okolja.

Član zadruge bi za vselitev moral vplačati omenjeno lastno udeležbo, stanovanje pa bi lahko uporabljal, vse dokler bi se držal zadružnih pravil. Če bi se odločil zadrugo zapustiti, bi dobil svoj začetni vložek povrnjen.

Zadružni sklad
Zadruga bi predvidoma oblikovala tudi svoj sklad, iz katerega bi lahko začasno krili najemnino za člana, ki ne bi zmogel plačevati. Bodo pa tovrstna razmerja in obveznosti uredili znotraj zadruge, je dejal Uroš Mikanovič iz Zadrugatorja.

Vodji republiškega in občinskega stanovanjskega sklada sta optimistična, da lahko projekt stanovanjske zadruge izpeljejo. Odprtih je sicer še nekaj vprašanj, med drugim zavarovanje za posojilo pri republiškem skladu in varovanje javnega interesa.

Država ne zagotavlja sredstev
Stanovanjsko zadružništvo vidita kot dodatno možnost pri aktivnostih skladov za reševanje stanovanjskega vprašanja ljudi. Opozarjata pa, da država ne zagotavlja sistemskih virov za urejanje stanovanjskega področja.

"Če ne bo sistemskih virov, ne bodo uresničljivi vsi projekti javnih najemnih stanovanj in ne zadrug," je dejal Remec. "Pričakujemo, da bo nova vlada vzpostavila sisteme financiranja stanovanjske gradnje, torej da bo stanovanjska preskrba del razvojne politike."