Dars, ki ima trenutno za približno 2,5 milijarde evrov dolga zaradi starih kreditov za gradnjo avtocest, se bo moral za gradnjo obeh odsekov zadolžiti, za kar potrebuje poseben zakon o poroštvu države. Foto: BoBo
Dars, ki ima trenutno za približno 2,5 milijarde evrov dolga zaradi starih kreditov za gradnjo avtocest, se bo moral za gradnjo obeh odsekov zadolžiti, za kar potrebuje poseben zakon o poroštvu države. Foto: BoBo

Vlada je državni prostorski načrt za traso hitre ceste od Velenja do Slovenj Gradca potrdila že leta 2013, načrt za odsek od avtocestnega križa do Velenja pa je bil potrjen 12. januarja letos. Uredba, ki to določa, je začela veljati preteklo soboto, 4. februarja.

Pretekli teden pa je Korošce razburila izjava predsednika uprave Darsa Tomaža Vidica, ki je za TV Slovenija dejal, da se bo gradnja tretje razvojne osi severno od avtoceste začela najverjetneje pri avtocesti. Zato se je v petek v širši zasedbi sestal odbor za izgradnjo hitre ceste na Koroško, ki ga vodi župan občine Prevalje Matic Tasič. Kot navaja odbor, je Vidic z izjavami "povzročil dvome o gradnji zgornjega dela tretje razvojne osi".

Zahtevajo takojšnji sestanek z Darsom in premierjem Cerarjem
Odbor, ki zahteva izgradnjo štiripasovne hitre ceste na Koroško in pričakuje jasne finančne podlage za realizacijo projekta, pričakuje, da se bodo letos odkupi zemljišč in projektiranje na celotni trasi premaknili naprej, saj je trasa od avtoceste do Slovenj Gradca dokončno znana. Poleg tega Korošci zahtevajo takojšnji sestanek s predstavniki Darsa in sestanek s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, na podlagi katerega pričakujejo podpis zavezujočega sporazuma za izgradnjo hitre ceste na Koroško, v katerem bo navedena tudi časovnica in ki ga bo potrdila tudi vlada.

Če podpisa takšnega sporazuma ali drugega dokumenta, v katerem bodo jasno podana stališča vlade do izgradnje tretje razvojne osi, ne bo, bo odbor sprejel ukrepe za vsesplošni protest Korošcev proti vladi in drugim pristojnim, opozarjajo.

Na Darsu mirijo, da so v predlogu letošnjega letnega izvajanja koncesijskega načrta, ki je trenutno še v obravnavi in potrjevanju na ministrstvu za infrastrukturo, predvidena sredstva za projektiranje in odkupe nepremičnin za oba odseka najmanj na enaki ravni oz. da so za odsek do Slovenj Gradca celo nekoliko višja, saj je ta del daljši. Sredstva so sicer predvidena po posameznih letih v obdobju 2017-2019.

En kilometer ceste bo stal 23 (južni del) oz. 29 milijonov (severni del)
V nadaljnjih postopkih bo med drugim v okviru projekta pripravljen načrt delitve celotne trase na gradbene odseke z njihovo dinamiko gradnje in predajanja v promet. Natančnejše številke glede vrednosti bodo znane po izdelavi projektov, po sedanjih ocenah pa bo en kilometer na severnem delu, ki je dolg 17,5 kilometra, stal skoraj 29 milijonov evrov, na južnem, to je od avtoceste do Velenja, dolgem 14 kilometrov, pa približno 23 milijonov evrov. Za primerjavo, strošek izgradnje štiripasovne avtoceste prek Trojan je bil 25,6 milijona evrov na en kilometer avtoceste.

Dars, ki ima trenutno za približno 2,5 milijarde evrov dolga zaradi starih kreditov za gradnjo avtocest, se bo moral za gradnjo obeh odsekov zadolžiti, za kar potrebuje poseben zakon o poroštvu države. Novozgrajena hitra cesta pa bo za uporabnike plačljiva.