Da je bila to noč groze, še danes pripoveduje Franc Divjak iz Stojncev, ki je v noči na lanski šesti november izgubil dobesedno vse, kar je imel v stanovanjski hiši. "Takrat sem izgubil dobesedno vse, pome so prišli v službo, a ko sem prišel domov, se je Drava že razlivala. To pa še ni bilo najhuje, medtem ko so gasilci in vojaki polnili vreče s peskom, je prišla informacija, da prihaja še enkrat več vode. Potem pa je bilo neznosno, pustiti smo morali vse in rešiti samo sebe," se spominja Divjak, ki v svoji hiši nato ni preživel niti noči več, s pomočjo sosedov in sponzorjev si je bivališče namreč uredil v drugem objektu, ki ga voda ni toliko prizadela.

Tako kot Franc Divjak so še nekateri prebivalci Podravja ostali brez strehe nad glavo, ogromno pa je takšnih, ki jim je deroča voda močno poškodovala imetje. Te posledice so zdaj vsaj delno sanirane, občine in posamezniki so takoj pomagali, da so ljudem takrat pred zimo zagotovili vsaj zasilne bivalne prostore, a veliko dela jih še čaka. Velike težave namreč povzroča pomanjkanje denarja, ki onemogoča dolgoročnejšo sanacijo, s katero bi preprečili katastrofe, kot je bila tista lanskega novembra.

Še vedno čakajo na obljubljeno pomoč države
Oškodovanci še vedno tudi čakajo na obljubljeno pomoč države, njeno hitrejše ukrepanje pa pričakujejo tudi številni župani v Podravju. Premike je sicer zaznati v občini Duplek, kjer se je gradnja nasipa vendarle začela, a kot pojasnjuje župan Mitja Horvat, se tudi tukaj vleče zaradi pomanjkanja sredstev. "Gradnja nasipa se je začela, ureja se trasa, žal pa bo treba še eno zimo preživeti v nekem strahu, upamo pa, da bo nasip prihodnje leto vendarle zgrajen. Žal se je morala zgoditi ta naravna nesreča, da so se ljudje sploh zdramili in hitro našli sredstva za ta projekt."

Oškodovanci, ki še vedno opozarjajo, da sanacija struge reke Drave ne poteka dovolj hitro, pa zdaj vedno bolj glasno razmišljajo o odškodninskih tožbah zoper upravljavce tako slovenskih kot avstrijskih elektrarn. Občine jim pri tem pomagajo toliko, da jim zagotovijo potrebne obrazce za začetek postopka, a končna odločitev o odškodninskih tožbah bo v rokah vsakega posameznika.

Z društvom po pravico na sodišče
Tako v spodnjem Podravju že ustanavljajo društvo, ki naj bi pomagalo predvsem prizadetim južno od jezu Markovci. Da bi društvo lažje sprožilo postopke zoper odgovorne (in poravnalo nastale stroške, tudi odvetniškim hišam), pa bo včlanitev v takšno društvo stala 150 evrov. To naj bi zadoščalo za prve tožbe, kdaj bodo vložene, pa za zdaj konkretno nihče ne napoveduje. Veliko je namreč odvisno od rezultatov kazenske preiskave v Avstriji.

A ne glede na vse, oškodovanci so leto dni po katastrofalnih poplavah jasni - za poplave ni kriva narava, ampak človek. Tako v Avstriji, kjer so v strugo reke Drave spustili preveč vode naenkrat, kot tudi v Sloveniji, kjer se Dravske elektrarne po mnenju številnih niso pravočasno odzvale. Zato bodo tožbe - če se bodo za njih na koncu dejansko odločili - uperjene tako zoper avstrijskega kot slovenskega upravljavca elektrarn na Dravi.