V najbolj aktivni civilni pobudi Rešimo Rogoški gozd so predlagali rešitev za vseh 8,6 hektarja poseka gozda, ki je predviden samo v prvi fazi, vendar po besedah hoškega župana Marka Soršak za to zmanjkuje časa. Foto: BoBo
V najbolj aktivni civilni pobudi Rešimo Rogoški gozd so predlagali rešitev za vseh 8,6 hektarja poseka gozda, ki je predviden samo v prvi fazi, vendar po besedah hoškega župana Marka Soršak za to zmanjkuje časa. Foto: BoBo

V občini Hoče - Slivnica poteka javna razgrnitev sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta za potrebe načrtovane naložbe Magne. Več civilnih pobud z območja okoli načrtovane Magnine tovarne, ki najprej predvideva gradnjo lakirnice in zaposlitev okoli 400 ljudi, že vse od razgrnitve načrtov nasprotuje poseku tamkajšnjega gozda, s katerim želi občina zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča. Sprva načrtovani obseg jim je na občini uspelo prepoloviti s tem, da bodo zemljišča uredili v nekdanji Darsovi separaciji.

V najdejavnejši civilni pobudi Rešimo Rogoški gozd so predlagali rešitev za vseh 8,6 hektarja poseka gozda, ki je predviden samo v prvi fazi, vendar po besedah hoškega župana Marka Soršak za to zmanjkuje časa.

"Če bi nas predsednik Krajevne skupnosti Rogoza Uroš Blažič in rogoška občinska svetnica Andreja Kavaš o tem obvestila pred spremembo že februarja in se ne bi igrala skrivalnic ter nam pozneje razlagala, kako nimamo pravice do mnenja, bi bilo dovolj časa in gozda ne bi bilo treba sekati, temveč bi občina naše rešitve lahko sprejela v celoti in ne bi bilo nikakršnih zapletov, ki smo jim priča zdaj," pravijo v civilni pobudi, ki jo vodi Simon Žlahtič.

Dodatna sečnja ob širitvi tovarne?
V civilni pobudi zato še naprej vztrajajo, da obstajajo rešitve za štiri hektarje načrtovanega poseka gozda, še bolj pa jih skrbi, kaj bo z gozdom prihodnje, ko je predvidena širitev Magnine tovarne. Dokumentacija namreč omogoča nadaljnjo sečnjo, če ne bo druge rešitve, pri čemer gre tokrat kar za 22,8 hektarja.

Da bi se dodatni sečnji gozda izognili, je treba poiskati druga nadomestna zemljišča. Po besedah župana Soršaka so iskati že začeli in prošnje naslovili na druge slovenske občine. Večinoma so prejeli negativne odgovore, le v dveh občinah so se doslej odzvali pozitivno in tam bodo skušali najti primerne rešitve.

Magna čaka na okoljevarstveno soglasje
Medtem pa celoten projekt kanadsko-avstrijskega avtomobilskega velikana, ki v Sloveniji na koncu predvideva več tisoč delovnih mest, še vedno čaka na okoljevarstveno soglasje. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je prejšnji teden dejal, da še naprej ostaja optimist glede projekta. V Magni naj bi na dokončanje vseh postopkov pred začetkom gradnje čakali le še do konca septembra, v nasprotnem primeru bodo načrte začeli uresničevati na Madžarskem.