Prekmurje
(5)

Poudarki

  • Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je ljudem pojasnjevala, kakšne možnosti imajo ljudje na teh območjih.
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.9 od 12 glasov Ocenite to novico!
Arbitraža
Prebivalci Razkrižja z arbitražo niso zadovoljni, a so jo sprejeli kot realnost. Foto: BoBo

Dodaj v

V Lendavi zadovoljni z rešitvami po arbitraži. Na Razkrižju zgolj sprijaznjeni.

Vladna delagacija na obisku meje s Hrvaško
12. december 2017 ob 20:45
Lendava - MMC RTV SLO, STA

Vladna delegacija je obiskala prebivalce ob meji s Hrvaško v Lendavi in na Razkrižju ter jim pojasnjevala, kako bodo lahko izkoristili pravice po novi slovenski zakonodaji za uresničitev arbitražne odločitve o meji s Hrvaško. Kot je dejal predstavnik občine Lendava Stanko Gjerkeš, so oškodovani zaradi arbitražne odločitve v zakonu dobili, kar so zahtevali. Medtem ko so prebivalci na Razkrižju nezadovoljni, a sprijaznjeni s položajem.

Ena izmed temeljnih zahtev je bila, da imajo kmetovalci z zemljo na hrvaškem katastru možnost zakupiti zemljišča na slovenski strani. Kar zadeva betonarno Balažic na Hotizi, mora lastnik znova oceniti vrednost selitve, tudi za nogometno igrišče na Kapci je ponujena možnost selitve na slovenski kataster. Za visokonapetostni daljnovod, ki prečka hrvaški kataster, naj bi iskali možnost trase na slovenski strani, dodatna zahteva pa je, da nasipe, ki varujejo ljudi na slovenski strani, vzdržuje slovenska država.

Gjerkeš je še povedal, da so ljudje s tem zadovoljni in da gre za okoli 100 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki naj bi jih na slovenski strani dobili v zakup. Za selitev betonarne pa bo treba spremeniti prostorske akte in pridobiti novo lokacijsko dovoljenje. Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič je poudarila, da lahko ljudje vsa navodila dobijo na upravni enoti, kjer bodo pripravljeni tudi pripomočki, na podlagi katerih bodo uresničevali svoje pravice, je še dejala Kozlovičeva. Dodala je, da je vlada pripravila vso zakonodajo za uresničitev razsodbe arbitražnega sodišča, ki jo je lahko uredila brez sosednje Hrvaške.

Poudarila je tudi, da so vodilo še vedno pogovori s Hrvaško. "Zaradi samega mednarodnega prava in zaradi pomena določitve državne meje za ljudi," je predsednik vlade Miro Cerar uradno pozval predsednika hrvaške vlade Andreja Plenkovića, da državi imenujeta komisijo, ki bo določila mejo na kopnem in "morebitne popravke tam, kjer je meja neživljenjska in kjer se to seveda da". "Pričakujemo, da se bo to tudi dejansko zgodilo," je še dejala in dodala, da pogovori vseskozi potekajo.

Na Razkrižju ljudje razmišljajo o selitvi
Razkriški župan Stranko Ivanušič je po srečanju z vladno delegacijo povedal, da ljudje niso veseli, vendar so sprejeto zakonodajo vzeli kot dejstvo. Polovica jih zato resno razmišlja, da bi zapustila domove na hrvaški strani in se preselila v Slovenijo. Nekateri imajo že svoja zemljišča na slovenski strani, ki pa niso gradbene parcele, nekateri so se sprijaznili, da ostane, kot je. So se pa strpno, potrpežljivo pogovarjali s predstavniki vlade, je dodal Ivanušič.

Kozlovičeva je na Razkrižju pojasnila, da je sodišče na tem območju odločalo po načelu "kot dejansko poseduješ ob sporu" in da je zato vlada naredila vse potrebno na podlagi arbitražne razsodbe in se potrudila, da državljanom ohrani čim več pravic, tudi z možnostjo, da si izberejo bivališče v Sloveniji.

Za nas so mogoči pogovori le o uresničitvi, ko se neposredno na terenu določa meja, je mogoče upoštevati tudi življenjske razmere, je še dejala. Zakoni, ki se nanašajo na uresničitev arbitražne odločitve o meji s Hrvaško, bodo začeli veljati, ko bo vlada sprejela sklep, da potrdi kartografski prikaz in se ta evidentira v katastru. Ko bo evidentirana državna meja, se bo urejalo tudi vprašanje Mirišča in se bosta po uradni dolžnosti vzpostavila kataster in zemljiška knjiga, vse brez stroškov za ljudi, je še dodala.

L. L.
Prijavi napako
Komentarji
Bivši uporabnik
# 12.12.2017 ob 23:41
Naselja na levem bregu reke Mure so slovenska, nasip na levem bregu Mure pa hrvaški. Kaj to pomeni? Da bodo nasip, ki varuje slovenska naselja, urejali in plačevali Hrvati?
mb77
# 12.12.2017 ob 21:01
Koliko Slovencev je ostalo na Hrvaškem?
Koliko Hrvatov je ostalo v Sloveniji?
božo1
# 12.12.2017 ob 23:42
"morebitne popravke tam, kjer je meja neživljenjska in kjer se to seveda da".

To je razumna in edina logika za prištevne ljudi in tako bi moralo veljati tudi za državnike.
amigo
# 13.12.2017 ob 13:09
Naselja na levem bregu reke Mure so slovenska, nasip na levem bregu Mure pa hrvaški. Kaj to pomeni? Da bodo nasip, ki varuje slovenska naselja, urejali in plačevali Hrvati?

Ne bi bilo slabo, samo Hrvatje niso neumni. Če bo Mura pretila njihovi strani Mure, bodo poškodovali nasip in Mura bo poplavila nekaj tisoč slovenskih hiš. Hvala Cerar!
janezi
# 12.12.2017 ob 21:08
ZB me je nagovarjala za arbitražo na referendumu.Jaz ovca sem jim nasedel.Sem se bal nekih fašistov.Sedaj pa sama žalost na celi črti.
Kazalo