6. avgust: Dan, ko so ZDA Hirošimo zravnale z zemljo
Na današnji dan
Objavljeno: 6. avgust 2018 ob 00:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na vsakoletni slovesnosti v spominskem centru v Hirošimi se 6. avgusta zberejo vsi, ki so preživeli tragedijo, svojci, predstavniki japonskih oblasti in tuji diplomati. Foto: EPA
Baročni slikar Velazquez je kralja Filipa IV. naslikal večkrat, na enega od portretov pa se je naslonil tudi francoski mojster barve Delacroix.
Velazquez velja za enega najboljših španskih portretistov. Foto: Wikipedia
Fontana di Trevi
V Fontani di Trevi si poleti marsikdo ohladi noge. Foto: EPA
M. Night Shyamalan
M. Night Shyamalan je zaslovel s Šestim čutom, sedem let kasneje pa ga je neuspeh grozljivke Lady in the Water skoraj pokopal. Foto: Reuters
Katja Koren Miklavec
Vrhunec kariere je Katja Koren dosegla z bronom na olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju. Foto: MMC RTV SLO
Robin van Persie
Robin van Persie praznuje rojstni dan. Foto: Reuters

6. avgusta leta 1945 so ZDA na japonsko mesto Hirošima odvrgle prvo atomsko bombo v zgodovini.

Ob 8.15 po krajevnem času je eksplodirala štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy oz. Deček. Eksplodirala je na višini 567 metrov in povzročila udarni val, ki je z močjo 35 ton na kvadratni meter in hitrostjo 440 metrov na sekundo uničil stavbe in ljudi.

V krogu 500 metrov okrog središča eksplozije so skoraj takoj umrli vsi ljudje. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140.000 ljudi. Kasnejše posledice izpostavljenosti sevanju se vse do danes med drugim kažejo v obliki raka na ščitnici, pljučih, prsih in levkemiji.

Tri dni kasneje je napad z jedrskim orožjem doživelo še mesto Nagasaki. Nad njim je eksplodirala bomba z imenom "Fat man" ali Debelinko s plutonijevo sredico. Za posledicami eksplozije je takoj umrlo okoli 40.000 ljudi, skupno pa naj bi posledice zahtevale preko 70.000 žrtev.

Japonska je šest dni po napadu na Nagasaki razglasila kapitulacijo, s čimer se je končala druga svetovna vojna.

Popolno uničenje obeh mest je še danes velik opomin človeštvu, da se groza atomske bombe ne bi ponovila.


Leta 1660 je v Madridu umrl španski slikar Diego Rodriguez de Silva y Velazquez, ki velja za enega najboljših portretistov vseh časov. Rodil se je 6. junija 1599 v Sevilli. Kralj Filip IV. ga je imenoval za dvornega slikarja. Slikal je velikanske zgodovinske in mitološke kompozicije in žanrske prizore, ustvaril pa je številne izvrstne portrete. Znana so njegova dela Prodajalec vode, Zajtrk, Predaja Brede, Las Meninas in portret papeža Inocenca X.

Leta 1697 se je rodil italijanski arhitekt Niccolo Salvi, avtor znamenitega rimskega vodnjaka Trevi (Fontana di Trevi).

Leta 1806 z odstopom cesarja Franca II. preneha obstajati Sveto rimsko cesarstvo.

Leta 1871 je na Planini pri Postojni umrl slovenski skladatelj, pesnik in politik Miroslav Vilhar. V Ljubljani je obiskoval licej, na Dunaju in v Gradcu pa je študiral pravo. Nekaj časa je bil župan na Knežaku. Pesmi je objavljal v Novicah, Slovenski čbeli, Slovenskem glasniku, Napreju, zbirko Pesmi pa je izdal leta 1860. Njegovo najbolj znano delo je spevoigra Jamska Ivanka, s katero je položil temelje za obnovo izvirne slovenske odrske glasbe.

Leta 1890 je bila v newyorškem zaporu Auburn izvedena prva izvršitev smrtne kazni z električnim stolom.

Leta 1914 Avstro-Ogrska napove vojno carski Rusiji, kraljevina Srbija pa avstrijskemu cesarstvu.

Leta 1926 Gertrude Ederle kot prva ženska preplava Rokavski preliv.

Leta 1928 se je v Pittsburgu rodil ameriški slikar, filmski avtor in režiser slovaškega rodu Andy Warhol.

Leta 1942 Italija ustanovi Prostovoljno protikomunistično milico oz. MVAC v Sloveniji.

Leta 1948 je nizozemska atletinja Fanny Blankers Koen postala prva športnica, ki je osvojila štiri zlate olimpijske medalje na enih igrah. Na olimpijskih igrah v Londonu je zmagala v teku na 100 metrov (11,9), 200 metrov (24,4), 80 metrov z ovirami (11,2) in kot članica štafetne ekipe na 4 x 100 m.

Leta 1962 Jamajka postane neodvisna država.

Leta 1970 se je rodil indijsko-ameriški filmski režiser Manoj Nelijatu Šjamalan, bolj znan kot M. Night Shyamalan.

Leta 1972 se je rodila britanska pevka Geri Halliwell, ki je bila članica priljubljene skupine Spice Girls.

Leta 1975 se je rodila alpska smučarka Katja Koren. Preboj med najboljše ji je uspel 22. decembra leta 1993 na superveleslalomu za svetovni pokal v Flachauu. Italijanka Bibliana Perez se je že veselila zmage, potem pa jo je s štartno številko 66 šokirala Korenova. To je bila prva zmaga za samostojno Slovenijo v svetovnem pokalu pri dekletih. Vrhunec kariere je z bronom dosegla na olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju.

Leta 1983 se je rodil nizozemski nogometaš Robin van Persie. Med letoma 2001 in 2004 se je dokazal v dresu Feyenoorda. Leta 2002 je Feyenoord osvojil Pokal Uefa. Po nesoglasijih s trenerjem Bertom van Marwijkom je poleti leta 2004 zapustil Rotterdam in odšel v London k Arsenalu. Maja 2006 je zaigral v finalu Lige prvakov, kjer je bila Barcelona boljša z 2:1. Pred sezono 2012/13 je okrepil Manchester United. Van Persie je tudi najboljši strelec nizozemske reprezentance vseh časov (47 golov). Z nizozemsko reprezentanco je na SP 2010 osvojil 2. mesto, leta 2014 pa tretje mesto.

Leta 1984 je Carl Lewis na olimpijskih igrah v Los Angelesu osvojil svojo drugo zlato medaljo. V skoku v daljino je z 8,54 metra zasenčil tekmece. Lewis je bil v Los Angelesu zlat tudi na 100 m, 200 m in s štafeto 4 x 100 m.

Leta 1992 je ameriški atlet Kevin Young na olimpijskih igrah v Barceloni zmagal v teku na 400 metrov z ovirami s svetovnim rekordom (46,78). S tem je postal prvi atlet, ki se je spustil pod magično mejo 47 sekund, njegov rekord je še vedno veljaven. Pred njim je imel rekord njegov rojak Edwin Moses (47,02).

Leta 2002 je slovenski košarkarski reprezentant Jaka Lakovič postal novi član Panathinaikosa. Z Grki je podpisal dveletno pogodbo. Lakovič je v Atenah ostal vse do leta 2006, ko je prestopil k Barceloni.

Leta 2005 je umrl kubanski glasbenik Ibrahim Ferrer, ki se ga svet najbolje spominja kot člana zasedbe Buena Vista Social Club.

Leta 2010 na Marsu pristane Nasino robotsko vozilo Curiosity (Radovednost), ki na Zemljo pošlje številne fotografije Marsovega površja.

C. R.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj