12. januar: Deskar Dejan Košir postane svetovni prvak
Na današnji dan
Objavljeno: 12. januar 2017 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Dejan Košir
Dejan Košir je najboljši slovenski deskar vseh časov. Foto: EPA
Tit Andronik je s 14 umori, 6 odrezanimi udi in posilstvom najbolj krvoločna Shakespearova igra. Foto: EPA
Kirsty Alley
Kirstie Alley - si jo boste zapomnili po seriji Na zdravje, Sever in jug ali filmih Glej, kdo se oglaša? Foto: EPA
Pixie Lott se je pod soj žarometov prebila leta 2009, s singloma Mama Do in Boys and Girls. Foto: EPA
Maurice Gibb (skrajno levo), brat dvojček Robina Gibba, je za posledicami srčnega zastoja nepričakovano umrl pri zgolj 53 letih. Foto: EPA
Na današnji dan je v vesolje poletela Columbia. Foto: Reuters
Haiti
Posledice potresa leta 2010 so bile za Haiti uničujoče. Foto: EPA

Leta 2003 je Dejan Košir postal svetovni prvak v paralelnem veleslalomu v deskanju na snegu. V finalu je premagal Švicarja Simona Schocha.

Bron je v Kreischbergu v Avstriji osvojil Francoz Nicolas Huet. Rok Flander je izpadel v prvem krogu najboljše šestnajsterice. Klemen Razinger (28.) se ni uvrstil v finale, Tomaž Knafelj pa je bil diskvalificiran.

Prvi Koširjev nasprotnik je bil Šved Richard Rikardson, tekmovalec, ki je bil za Koširja usoden v četrtfinalu olimpijskih iger v Salt Lake Cityju. V naslednjem krogu ga je čakal zmagovalec prejšnje tekme za svetovni pokal v Kreischbergu Avstrijec Siegfried Grabner. Polfinalni nasprotnik je bil Francoz Nicolas Huet, na koncu pa je padel še najhitrejši v jutranjih kvalifikacijah Švicar Simon Schoch. Velik uspeh je Koširju prinesel tudi naziv športnik leta 2003.


Leta 812 sta v Atenah premirje sklenila frankovski cesar Karel Veliki in bizantinski cesar Mihael Rangaba. To je bil prvi trajnejši mir med Bizancem in Franki po spopadih, ki so trajali več kot desetletje.

Leta 1519 je umrl svetorimski cesar Maksimilijan I.

Leta 1528 so Gustava I. okronali za švedskega kralja.

Leta 1592 so v gledališču Rose prvič predstavili dramo Tit Andronik, ki je s 14 umori, 6 odrezanimi udi in posilstvom najbolj krvoločna Shakespearova igra.

Znano je, da je imelo elizabetinsko občinstvo rado gledališke predstave, še raje pa so videli, če so bile polne grozot in grozljivih dogodkov. S Titom Andronikom je Shakespeare sledil tej potrebi in jo pognal v absurdne višave. Tit Andronik, rimski vojskovodja, se iz desetletne vojne vrne s samo štirimi od petindvajsetih sinov. Kot ujetnico pripelje Tamoro, kraljico Gotov; kot je navada v Rimu, Titus smrt svojih sinov maščuje tako, da zabode Tamorinega najstarejšega sina, s tem pa si nakoplje njeno sovraštvo in prisego maščevanja.

Tamora s svojim ljubimcem Aaronom skuje zaroto proti njemu, Titovima sinovoma podtakne umor cesarjevega brata Bassianusa, zato ju obglavijo. Nato svoja sinova Chirona in Demetriusa nagovori, da posilita Titusovo hči Lavinio, nato pa ji odrežeta roki in jezik, da ju ne bi izdala. Na koncu še zadnjega Titovega sina, Lucija, izženejo iz Rima, zato ta sklene zavezništvo s sovražnimi Goti. Vse te nesreče prizadenejo Tita, ki se sčasoma začne čudno vesti, tako da ga imajo ljudje za norega.

Shakespearov Tit Andronik na koncu vsebuje tudi znameniti "prizor s pito", v katerem Tamora nevede poje svoja dva sinova.

Leta 1821 so se na kongresu Svete alianse v Ljubljani odločili, da bo Avstrija posredovala proti revolucionarnemu gibanju v Neaplju, Piemontu in na Siciliji.

Leta 1839 je francoski raziskovalec Louis Jacques Daguerre v Parizu prikazoval fotografiranje z bakrenimi ploščami, pokritimi z jodidom srebra. To je bil prvi prikaz fotografskega postopka dagerotipije.

Leta 1848 je izbruhnila revolucija v Palermu na Siciliji.

Leta 1866 so v Londonu ustanovili Kraljevo zrakoplovno družbo.

Leta 1876 se je rodil ameriški pisatelj Jack London, s pravim imenom John Griffith Chaney. Pod vplivom Karla Marxa je pisal socialistično tendenciozne romane. Veliko zgodb je nastalo iz lastnih izkušenj potepuha, mornarja in iskalca zlata. Obravnaval je kruti boj za obstanek. Njegova pomembnejša dela so Klic divjine, Morski volk, Beli očnjak in Martin Eden. 22. novembra 1916 je naredil samomor.

Leta 1876 se je rodil avtor oper Zvedave ženske, Štirje grobijani in Prebrisana vdova Ermanno Wolf Ferrari. Ta nemško-italijanski skladatelj je bil od leta 1902 do leta 1907 ravnatelj beneškega konservatorija. V 13 operah je znova oživil buffoopero in intermezzo. Pisal je tudi orkestralna in komorna dela ter samospeve. Umrl je 21. januarja 1948 v Benetkah.

Leta 1878 se je rodil madžarski pisatelj Ferenc Molnar. Uspel je z dramami in romani, med njimi z Evo. Mladini je namenil Dečke Pavlove ulice. Pisal je tudi šaljiva dela, zlasti družabne komedije. Leta 1909 je napisal Liliom. Umrl je 1. aprila 1952 v New Yorku.

Leta 1879 je bilo ustanovljeno prvo slovensko delavsko društvo v Trstu, Slavjansko delavsko podporno društvo. Ker je imelo društvo do socialnih vprašanj karitativen odnos, so bili prvi člani v glavnem nekvalificirani delavci, pozneje pa so se začeli množično vključevati tudi pripadniki slovenskih in drugih slovanskih tržaških višjih slojev, saj so pravila dovoljevala članstvo tudi nedelavcem. Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč, podporo v obrtniških in umetniških dejavnostih in jim tudi preskrbelo delo. Imelo je svojo lastno knjižnico ter je prirejalo besede, predavanja in plese. Slavjansko podporno društvo v Trstu je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in preimenovale.

Leta 1893 se je rodil nacistični oficir Hermann Goering.

Leta 1893 se je rodil nemški nacistični uradnik Alfred Rosenberg.

Leta 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka Bara Remec. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Leta 1945 je emigrirala v Argentino. Iz njenega bogatega ilustratorskega opusa velja še posebej omeniti njene ekspresivne risbe za prvo celotno izdajo poezij Franceta Balantiča.

Leta 1915 je spodnji dom ameriškega kongresa zavrnil predloga zakona, ki bi omogočal ženskam, da lahko volijo.

Leta 1915 je ameriški kongres potrdil zakon, s katerim je bil ustanovljen nacionalni park Skalnato gorovje, ki so ga nato ustanovili 26. januarja istega leta.

Ta narodni park leži na severu zvezne ameriške države Kolorado, severozahodno od mesta Boulder v gorovju Colorado Rockies. V narodnem parku lahko občudujete veličastno gorovje, pestrost divjine, podnebne spremembe in različna naravna okolja – od gozdov, bogatih z lesom, do gorske tundre. V park sodita tudi park Moraine Park in gornji tok reke Big Thompson River.

Nacionalni park na severu in vzhodu obdaja Roosevelt National Forest, na severozahodu leži Routt National Forest, na jugozahodu pa Arapaho National Forest. Najbližje mesto je Longmont, park pa je velik 1.078 kvadratnih kilometrov. Upravlja jih služba za narodne parke.

Leta 1932 je bila Hattie W. Caraway kot prva ženska izvoljena v ameriški senat.

Leta 1933 se je v Mariboru rodil novinar in športni delavec Evgen Bergant. Že med študijem ekonomije se je posvetil športnemu novinarstvu in mu ostal zvest vse življenje. Leta 1952 je začel pri Poletu, nadaljeval pa pri Ljubljanskem dnevniku, Slovenskem poročevalcu in pri Delu, pri katerem je bil petindvajset let urednik športne redakcije. Pisal je tudi za številne revije in časopise v tujini ter kot urednik ali soavtor sodeloval pri vrsti športnih publikacij. Leta 1986 je dobil najvišje slovensko priznanje za delo v telesni kulturi - Bloudkovo nagrado.

Leta 1943 sta se v Casablanci sešla Franklin Delano Roosevelt in Winston Churchill.

Leta 1944 sta se v Marakešu sešla Charles de Gaulle in Winston Churchill.

Leta 1945 je Rdeča armada začela ofenzivo v Galiciji.

Leta 1951 se je rodila ameriška filmska igralka Kirstie Alley.

Leta 1964 je umrl slovenski skladatelj Franc Kimovec.

Leta 1964 je v Slovenj Gradcu umrl slovenski pisatelj in katoliški duhovnik Fran Ksaver Meško. Napisal je več zbirk črtic - Ob tihih večerih, roman Na poljani in več legend ter pripovedi za mladino.

Leta 1966 so na televizijski postaji ABC prvič predvajali serijo o Batmanu.

Leta 1972 je v Piranu umrl slovenski režiser češkega rodu František Čap. Njegovi najbolj znani filmi so Vesna, Ne čakaj na maj in Vrata ostanejo odprta.

Leta 1974 se je rodil norveški smučar tekač Tor Arne Hetland. Leta 2002 je bil olimpijski prvak v šprintu. V tej disciplini ima devet zmag za svetovni pokal.

Leta 1976 je umrla najslavnejša pisateljica detektivskih romanov, Agatha Christie, s polnim imenom Agatha Mary Clarissa Miller. Njena najbolj znana lika sta bila mali belgijski detektiv Hercule Poirot in ostarela ženica z bistrim umom Miss Marple. Poirot se je prvič pojavil v njenem prvem romanu, ki je bil izdal leta 1920, Marplova pa 10 let kasneje v Umoru v župnišču. Skupno je napisala več kot 65 romanov in številne kratke zgodbe, mnogi izmed njenih romanov pa so doživeli tudi filmske uprizoritve.

Leta 1984 so v Egiptu začeli obnavljati piramide v Gizi.

Leta 1986 so izstrelili vesoljsko plovilo Columbia. Na krovu je bil tudi prvi Američan španskega rodu Franklin R. Chang Diaz.

Leta 1991 se je rodila britanska pevka in igralka Pixie Lott.

Leta 1991 je Nataša Bokal na slalomski tekmi v Kranjski Gori dosegla svojo edino zmago v svetovnem pokalu. Druga je bila z osmimi stotinkami zaostanka Avstrijka Monika Maierhofer, slovenski uspeh pa sta s 3. in 11. mestom dopolnili Veronika Šarec in Katjuša Pušnik.

Leta 1997 je umrl kanadski raziskovalec in Nobelov nagrajenec Charles B. Huggins, ki se je ukvarjal predvsem z raziskavo rakavih obolenj.

Leta 1996 je Polona Zupan v Leysinu v Švici zmagala na tekmi World Pro Toura Mednarodne zveze v deskanju na snegu ISF v veleslalomu. Druga je bila Američanka Betsy Shaw, tretja pa Avstrijka Christine Rauter.

Leta 2001 je Svetislav Pešić postal novi selektor jugoslovanske košarkarske reprezentance. Zamenjal je Željka Obradovića, ki je odstopil zaradi slabih iger na olimpijskih igrah v Sydneyju.

Leta 1998 se je 19 evropskih držav strinjalo s prepovedjo kloniranja človeka.

Leta 2003 je umrl argentinski diktator Leopoldo Fortunato Galtieri.

Leta 2003 je umrl britanski pevec, pisec besedil, glasbenik in član skupine Bee Gees Maurice Gibb.

Leta 2008 je Norvežan Björn Einar Romören na tekmi smučarjev skakalcev v italijanskem Predazzu spektakularno padel, a jo je na srečo poceni odnesel. Svetovni rekorder z 239 m iz Planice po prvem padcu na večerni tekmi ni pregledal okovja in je nato v drugo odskočil ter poletel brez ene smučke! Romören je odskočno mizo zapustil s 93,5 km/h, ob hrbtišče skakalnice pa je treščil po 55 metrih, ob tem se je izkušeni 26-letnik mojstrsko znašel in je ob doskočišče padel s hrbtom.

Leta 2009 so oboroženi moški ugrabili grškega ladjarskega mogotca Periclesa Panagopoulosa, ustanovitelja največjega grškega ladjedelniškega podjetja Attica. Kakšen teden dni kasneje je njegova družina talčevo svobodo odkupila za rekordno ceno, ki se je neuradno gibala okrog stotih milijonov evrov.

Leta 2010 je Haiti stresel uničujoč potres z magnitudo 7. V nekaj sekundah je umrlo več kot 220.000 ljudi, dva milijona jih je ostalo brez strehe nad glavo, s tlemi pa je bila zravnana tudi večina prestolnice Port-au-Prince. Po potresu so državo z desetimi milijoni prebivalcev prizadeli še orkani, poplave in izbruh kolere.

Leta 2011 je preminil dolgoletni prvak in starosta SNG Opera in balet Ljubljana, Stane Polik. Še posebej je blestel v baletih Ohridska legenda, za katerega je dobil Prešernovo nagrado, Bahčisarajska fontana in Ognjena ptica. Med njegove velike stvaritve je treba prišteti še naslovni vlogi v Othellu in Vragu na vasi, vlogo Rdečkastega jopiča v baletu Noč na Lisi gori, Severjana v Kamnitem cvetu, Franca v Coppelii, Rothbarta v Labodjem jezeru, kneza v Srednjeveški ljubezni ter Don Alvara in Jeauffra v Danini. Za življenjsko delo je leta 1971 dobil red dela z zlatim vencem.

Leta 2013 so bili dva francoska vojaka in talec ubiti med neuspelo operacijo napada islamističnih skrajnežev v Somaliji. Francoska vojska naj bi skušala osvoboditi tajnega agenta Denisa Allexa, ki so ga skupaj z njegovim kolegom ugrabili v Somaliji julija leta 2009.

Leta 2016 je umrl britanski glasbenik David Bowie.

Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.