Bob Marley je umrl na današnji dan leta 1986. Foto: EPA
Bob Marley je umrl na današnji dan leta 1986. Foto: EPA
Mitja petkovšek
Slovenski telovadec Mitja Petkovšek je v Lozani še četrtič postal evropski prvak na bradlji. Aljaž Pegan je slovenski uspeh dopolnil z bronom na drogu. Foto: BoBo
Festival Songkran
Leta 1949 je Siam spremenil svoje ime v Tajsko. Foto: Reuters/EPA
Rammstein
Skupina izvaja glasbeno zvrst, ki so jo poimenovali plesni metal. Foto: EPA

Bob Marley se je rodil 6. februarja 1945 očetu Norvalu Sinclairu Marleyju, ki je bil potomec angleških priseljencev iz Sussexa in Jamajčanke z afriškimi koreninami Cedalli Booker. Zaradi svoje višine (165 cm) in rodu se je moral vso svojo mladost boriti z nasilniki, zaradi česar se je razvil v bojevitega in močnega mladeniča z vzdevkom Tuff Gong.

Do leta 1959 je obiskoval je glasbeno šolo, ki jo je vodil znameniti jamajški pevec Joe Higgs, kjer se je spoprijateljil z Nevillom O'Rileyjem Livingstonom z vzdevkom »Bunny Wailer«. Z njim sta leta 1962 ustanovila skupino Wailing Wailers (The Wailin' Wailers).

Kmalu je za skupino zvedel »Sir Coxtone« Dodd, glasbeni producent iz Studia One. Skupini se je v tem času pridružil Winston Hubert »Peter Tosh« McIntosh, Cherry in Junior Braithwait pa sta jo zapustila. S pomočjo Leeja »Scratcha« Perryja se je skupina osamosvojila pred Doddovimi zahtevami po igranju skaja in posnela nekaj uspešnic v novejšem slogu rocksteadyja.

Leta 1963 so Marley, Tosh, Livingston, Juniror Braithwait, Beverly Kels in Cherry Smith ustanovili vokalno skupino Teenagers. Pozneje so se preimenovali v The Willing Rudeboy in nato še v The Wailers. Leta 1971 sta se skupini The Wailers pridružila basist Aston Francis »Family Man« Barret in njegov brat, bobnar Carlton »Carly«. Leta 1973 so izdali prvi album izven Jamajke z naslovom Catch a fire.

Njegov zadnji album, izdan pred smrtjo, je bil Uprising, izdan pri Marley's Lifetime. Umrl je v 36. letu starosti. Posmrtni dosežki, vključno z Redemption Song leta 1983 in najbolj prodajanim albumom Legend leta 1984, so ohranili Marleyjevo glasbo živo. Pri tem je pomagala tudi njegova žena Rita Marley, s katero sta se poročila 10. februarja 1966, rodilo pa se jima je devet otrok.


Leta 330 je bilo mesto, ki leži na dveh celinah - Konstantinopel, posvečeno. Ime je dobilo po ustanovitelju, cesarju Konstantinu Velikem, ki si je Bizanc izbral za prestolnico vzhodnega dela rimske države.

Leta 482 se je rodil bizantinski cesar Justinijan, ki je skušal obnoviti rimski imperij. Dal je zgraditi Hagijo Sofijo v Carigradu. Znan pa je tudi po svojem zakoniku.

Leta 1189 se je nemški cesar Friderik Barbarosa - Rdečebradec odpravil na tretjo križarsko vojno, kjer sta se mu pridružila Rihard I. Levjesrčni in Filip II. Francoski.

Leta 1708 je umrl francoski arhitekt iz obdobja klasicizma Jules Hardouin-Mansart, ki je bil med drugim zaposlen na dvoru Ludvika XIV.

Rodil se je leta 1646. Med Mansartovimi deli izstopajo Palača invalidov v Parizu (1675), grad Versailles (1684), bližnji Veliki Trianon (1687-88) in Invalidska cerkev v Parizu (1693-1706). V opremi soban v Versaillesu, Velikem Trianonu in Marlyju se je odrekel bogastvu baroka in rokokoja ter se preusmeril k elegantnejšim klasicističnim dekoracijam.

Leta 1763 se je rodil madžarski pesnik János Bacsanyi.

Leta 1784 se je rodil slovenski jezikoslovec in narodni prebuditelj Urban Jarnik, ki je leta 1814 izdal Zbor lepih ukov za slovensko mladino. Razprave je pisal v koroškem narečju.

Leta 1801 se je rodil francoski arhitekt Henri Labrouste.

Leta 1811 sta se v Siamu rodila dvojčici Čang in Eng, ki sta bili zraščeni s prsnima košema. Za njima se vsi dvojčki, ki se rodijo zraščeni, imenujejo siamski dvojčki. Umrli sta leta 1874.

Leta 1812 je bil ubit britanski premier Spencer Perceval. Premier je postal leta 1809, ubil pa ga je nori poslovnež John Bellingham.

Leta 1818 je bil Charles XIV. okronan za švedskega kralja.

leta 1827 se je rodil francoski kipar in slikar Jean-Baptiste Carpeaux.

Leta 1858 je bila Minnesota sprejeta v ZDA in je tako postala 32. zvezna država.

Leta 1860 se je italijanski revolucionar Giuseppe Garibaldi s svojimi prostovoljci, imenovanimi rdeče srajce, izkrcal v Genovi.

Leta 1867 je Luksemburg postal neodvisen.

Leta 1871 je umrl angleški astronom in matematik sir John Frederick William Herschel.

Leta 1871 se je rodil hrvaški politik Stjepan Radić.

Leta 1887 se je rodil avstrijski pianist Paul Wittgenstein.

Leta 1894 se je rodila ameriška plesalka in koreografinja Martha Graham.

Leta 1896 se je rodil eden najizrazitejših ustvarjalcev novejše hrvaške glasbe Josip Slavenski, s pravim imenom Josip Štolcer.

Leta 1904 se je rodil španski nadrealistični slikar Salvador Domenec Felip Jacint Dalí Domenech, ki je celo svoj pogreb zasnoval kot bleščečo predstavo. Umrl je 23. 1. 1989.

Leta 1916 se je rodil španski pisatelj Camilo José Cela Trulock, ki je leta 1989 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Leta 1918 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Richard Feynman.

Leta 1920 so v Trstu ustanovili prve oborožene fašistične čete v Italiji. Te čete so požgale slovenske in delavske domove in ustanove ter se znašale nad slovensko manjšino in vsemi, ki so nasprotovali fašističnemu nasilju ali se mu upirali.

Leta 1924 se je rodil angleški astronom in Nobelov nagrajenec Antony Hewish.

Leta 1927 je bila ustanovljena Akademija za filmsko umetnost in znanost.

Leta 1928 so v WGY-ju v Schenectadyju v ameriški zvezni državi New York predstavili prvo analogno televizijo.

Leta 1942 je izšla zbirka kratkih zgodbic Williama Faulknerja z naslovom Go Down, Moses.

Leta 1943 je pri rtu Bonu v Tuniziji kapituliralo 225.000 pripadnikov nemške in italijanske vojske. S tem so se po 35 mesecih končali boji v severni Afriki.

Leta 1949 je Siam spremenil svoje ime v Tajsko.

Leta 1949 je bil Izrael sprejet v OZN.

Leta 1953 je tornado prizadel teksaško mesto Waco, umrlo je 114 ljudi.

Leta 1962 se je rodil alpski smučar Grega Benedik. Svojo edino zmago na tekmah svetovnega pokala je dosegel leta 1987, ko je bil pred Bojanom Križajem najhitrejši na slalomu v Sarajevu.

Leta 1963 je umrl ameriški psiholog in Nobelov nagrajenec Herbert Spencer Gasser.

Leta 1966 se je rodil nemški bobnar, član skupine Rammstein, Christoph Schneider.

Leta 1970 je teksaško mesto Lubbock prizadel tornado, umrlo je 26 ljudi.

Leta 1973 se je rodil nogometaš Ermin Šiljak, s 14 goli tretji najboljši strelec v slovenski nogometni reprezentanci. Zadnji zadetek je dosegel novembra leta 2003 v Zagrebu, ko je Slovenija v dodatnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo s Hrvaško igrala 1:1.

Leta 1974 je kitajsko mesto Sečuan prizadel silovit potres, pri čemer je umrlo več kot 20.000 ljudi.

Leta 1976 je umrl finski arhitekt Alvar Aalto.

Leta 1981 je umrl norveški kemik in Nobelov nagrajenec Odd Hassel.

Leta 1988 je umrl britanski dvojni agent Harold Adrian Russell, bolj znan kot Kim Philby. Rodil se je 1. januarja 1912 v indijski Ambali. Njegov oče je bil angleški diplomat in svetovalec savdskega kralja Ibn Sauda. Pri 16 letih je Kim zapustil westminstrsko šolo in se vpisal na cambriški kolidž Trinity, kjer se je podrobneje spoznal s komunizmom.

Za vohuna se je ponudil sam, kar je tudi postal februarja 1934. Njegovo prvo delo kot ruski vohun je bilo delo novinarja The Timesa, sprva v Avstriji, nato pa v Španiji. Leta 1940 je začel delati za tajno službo MI6, ki ga je takoj po koncu druge svetovne vojne poslala v Istanbul. Leta 1949 je postal predstavnik SIS-a v Washingtonu, kjer je delal kot vezni člen med FBI-jem in pravkar ustanovljeno Cio. Leta 1952 so Philbyja tajno zaslišali o njegovem delovanju. Tri leta pozneje je vlada izdala t. i. beli papir, v katerem je opisala afero z dvojnimi agenti.

V parlamentu so razpravljali o Philbyju kot tretjem članu vohunske bande. Zunanji minister je pričal, da ni nikakršnih dokazov o tem, da bi bil Kim res dvojni agent. Vseeno so ga odpustili, saj je bil prijatelj enega izmed agentov. Šele leta 1962 je Philby sam priznal, da je tajni agent, ki dela za Ruse. 23. januarja 1963 je izginil iz Bejruta. Rusi so sporočili, da je dobil politični azil, kasneje so ga nagradili z enim najvišjih državnih priznanj.

Leta 1994 je v povratnem finalnem srečanju pokala Uefa je Inter v Milanu premagal Casino Salzburg z 1:0. Edini gol je v 63. minuti dosegel Nizozemec Vim Jonk. Z enakim rezultatom so Milančani dobili tudi prvo srečanje v Salzburgu, tako da so postali zmagovalci tega tekmovanja.

Leta 1995 je v New Yorku več kot 170 držav odločilo, da bo razširilo pogodbo o neširjenju jedrskega orožja v neskončnost in brezpogojno.

Leta 1996 je po vzletu iz Miamija v Evergladesu strmoglavilo letalo Douglas DC-9. Umrlo je vseh 110 potnikov in članov posadke.

Leta 1997 je superračunalnik Deep blue v šahovski partiji premagal Garija Kasparova, enega najboljših šahistov vseh časov.

Leta 1997 je rokometašice Robita Olimpije so postale zmagovalke pokala Evropske rokometne zveze. Povratno tekmo v Nemčiji je sicer dobila Borrusia iz Dortmunda s 30:26, a so bile Ljubljančanke na prvi tekmi v Ljubljani boljše s 26:18.

Leta 2000 so v londonskem West Endu zadnjič izvedli muzikal Mačke (Cats).

Leta 2001 je Inter proti Milanu izgubil s 6:0, kar je bil njegov rekordni poraz v zgodovini milanskih nogometnih derbijev. Po dva gola sta dosegla Andrej Ševčenko in Gianni Comandini.

Leta 2002 je umrl italijansko-ameriški gangster Joseph Bonanno.

Leta 2002 je Gorazd Štangelj na prologu 85. kolesarske Dirke po Italiji padel in si zlomil ključnico.

Leta 2003 so košarkarji Barcelone v finalu turnirja Final four s 76:65 premagali Benetton in se veselili prvega evropskega naslova.

Leta 2004 je v eksploziji v tovarni v Glasgowu umrlo devet ljudi.

Leta 2007 je papež Benedikt XVI. razglasil prvega svetnika z brazilskimi koreninami, Freia Galvãoa.

Leta 2008 je slovenski telovadec Mitja Petkovšek je v Lozani še četrtič postal evropski prvak na bradlji. Aljaž Pegan je slovenski uspeh dopolnil z bronom na drogu.