»Tiha komercializacija vode se dogaja že danes - imamo 200 občin in 200 načinov za upravljanje z vodo,« je opozorila Kajfež Bogatajeva. Foto: BoBo
»Tiha komercializacija vode se dogaja že danes - imamo 200 občin in 200 načinov za upravljanje z vodo,« je opozorila Kajfež Bogatajeva. Foto: BoBo

Temeljen je inovativni dostop do vode, šepamo na področju inštitucij, saj ni nobene krovne, delovanje posameznih pa je odvisno od tankega financiranja. Namesto da bi ljudje stopili skupaj, med sabo tekmujemo. Znanje pa se tako ne krepi, to je sramota.

Lučka Kajfež Bogataj, Global Water Partnership
Janez Potočnik
Janez Potočnik: Lastništvo nad vodo je v pristojnosti nacionalnih držav, in ne EU-ja. Foto: EPA

Tudi če bi hotela, EU formalnopravno ne more nobenega prisiliti v privatizacijo vodnih virov. Kar želimo doseči z direktivo o koncesijah, je, da se postopki upravljanja z vodnimi viri vodijo transparentno, in ne po domače, da ne bi prihajalo do izkoriščanj. Če ne spremenimo odnosa do vode, bo leta 2030 kar 40 odstotkov vode manj, kot je potrebujemo.

Evropski komisar Janez Potočnik v izjavi novinarjem

Slovenija bi lahko postala Savdska Arabija vode, že zdaj bi morala ravnati z zavedanjem, da je voda ključ za razvoj in za zeleno rast, pravi članica Globalnega vodnega partnerstva Lučka Kajfež Bogataj.

»Voda mora ostati osnovna človekova pravica, treba jo je zapisati tudi v ustavo,« se je zavzela Lučka Kajfež Bogataj in opozorila, da 60 odstotkov vodnih teles površinskih voda v Sloveniji ni v dobrem stanju.

200 občin, 200 načinov upravljanja z vodo
Opozorila je, da vodne poplave odnesejo tudi do dva odstotka BDP-ja, 7.000 Slovencev pa v hiši nima vode. »Tiha komercializacija vode se dogaja že danes - imamo 200 občin in 200 načinov za upravljanje z vodo,« je opozorila in dodala, da gospodarstvo premalo varčuje z vodo.

Vodna infrastruktura je zastarana, treba jo je posodobiti, lahko tudi z zasebnimi partnerstvi, ta so lahko tudi poštena, je dejala. Lučka Kajfež Bogataj je opozorila tudi na razdrobljenost vodne stroke v Sloveniji, ki je bila včasih gonilna sila na tem področju.

Dodala je še, da je horizontalna povezava resorjev državne uprave pomanjkljiva, politična volja za spoštovanje mednarodnih dogovorov pa majhna. »Gospodarstvo ne prepoznava vode in znanja, ki bi lahko ustvarilo nova delovna mesta in imelo tudi finančne koristi, politiki naj pripeljejo državo do ciljev, ki jih postavljajo ljudje,« je dejala okoljevarstvenica.

Inštitucije tekmujejo in ne sodelujejo
»Temeljen je inovativni dostop do vode, šepamo na področju inštitucij, saj ni nobene krovne, delovanje posameznih pa je odvisno od tankega financiranja. Namesto da bi ljudje stopili skupaj, med sabo tekmujemo. Znanje pa se tako ne krepi, to je sramota,« je udeležencem posveta o vodi v GZS-ju dejala Lučka Kajfež Bogataj.

Židan: Vrnili bomo svet za okolje
Kmetijski minister Dejan Židan je opozoril, da bo imela Slovenija skoraj za polovico manj sredstev iz kohezijskih skladov EU-ja, iz dobrih štirih milijard bo namreč v prihodnje imela na voljo le dobri dve milijardi evrov. Poudaril je, da bo prioriteta razvoj socialnega oziroma družbeno odgovornega podjetništva, ki v marsikateri državi zaposluje tudi deset odstotkov prebivalstva.

Židan je napovedal tudi vrnitev sveta za varstvo okolja, ki je bil ukinjen med prejšnjo vlado, saj se zavzema za sistemsko varovanje vode na enem mestu.

Pahor: Slovenija ima vse za 21. stoletje
Slovenija kot država vode in gozdov ima vse, kar potrebuje za 21. stoletje, če bo znala to uporabiti v pametnem konceptu trajnostnega razvoja, je dejal slovenski predsednik Borut Pahor.

Koliko so ljudje občutljivi na vodo, je pokazal tudi predlog evropske direktive za koncesije za upravljanje z vodo, ko je kot predsednik republike prejel veliko zaskrbljenih pisem državljanov, je dejal Pahor na posvetu »Voda kot priložnost za trajnostni razvoj in mednarodno sodelovanje Slovenije".

Pahor: Z vodo tankočutno
Zavzel se je za to, da bo upravljanje z vodo tankočutno in da ostane kot dobrina prihodnjim generacijam. »Slovenci imamo državo, bogato z vodo in gozdovi. Treba je videti, kako naj vse to vprežemo v pameten razvoj, da bomo lahko to dali otrokom, ki bodo umno z njo gospodarili za prihodnost svojih otrok,« je opozoril in vse zainteresirane javnosti pozval, naj se priključijo pobudi njegovega urada in SAZU-ja v Projekt 20 30, kjer se poleg iskanja praktičnih ukrepov razvijajo koncepti v skladu z globalno strategijo.

Privatizacija vode v rokah članicah, in ne EU-ja
Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je dejal, da EU nima pravice posegati v lastništvo vode, tako da odločitev o privatizaciji vode ostaja izključno pri državah članicah. "Čas je za resne ukrepe na področju upravljanja z vodnimi viri, združiti je treba sile," je dejal Potočnik. Navedel je podatek, da Evropejci porabijo 200-600 litrov vode na dan in da številne južne evropske regije trpijo zaradi pomanjkanja vode. Pomanjkanje bo še večje, če ne bomo spremenili odnosa do vode, je opozoril Potočnik.

Slovenci smo lahko srečni, da živimo v državi, bogati z vodnimi viri, po njegovih besedah pa mora Slovenija okrepiti sodelovanje s sosednjimi državami ob Jadranu. Glede direktive o vodah je še menil, da je za učinkovito rabo vodnih virov določitev cene vode najučinkovitejše sredstvo.

Posvet o vodi, ki sta ga organizirali ministrtsvo za zunanje zadeve in kmetijstvo ter Gospodarska zbornica Slovenije se nadaljuje popoldne z razpravo o razvojnih vidikih upravljanja z vodo.

Temeljen je inovativni dostop do vode, šepamo na področju inštitucij, saj ni nobene krovne, delovanje posameznih pa je odvisno od tankega financiranja. Namesto da bi ljudje stopili skupaj, med sabo tekmujemo. Znanje pa se tako ne krepi, to je sramota.

Lučka Kajfež Bogataj, Global Water Partnership

Tudi če bi hotela, EU formalnopravno ne more nobenega prisiliti v privatizacijo vodnih virov. Kar želimo doseči z direktivo o koncesijah, je, da se postopki upravljanja z vodnimi viri vodijo transparentno, in ne po domače, da ne bi prihajalo do izkoriščanj. Če ne spremenimo odnosa do vode, bo leta 2030 kar 40 odstotkov vode manj, kot je potrebujemo.

Evropski komisar Janez Potočnik v izjavi novinarjem