Na račun priznanj krivde se obsojenci lahko tudi izognejo prestajanju kazni v zaporih. Foto: BoBo
Na račun priznanj krivde se obsojenci lahko tudi izognejo prestajanju kazni v zaporih. Foto: BoBo
Dolgoletni pravosodni policist in sedanji predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk meni, da alternativne kazni niso dobro sporočilo za gospodarske kriminalce. Foto: BoBo

Vendar moramo vsak primer presojati posebej. Ni vsaka alternativna sankcija za vsakogar. Problem je v tem, da je treba biti v odmevnih primerih pozoren ali pa razmišljati o odzivu javnega mnenja, kaj pomeni visoka denarna kazen. Ali je to boljše od zapora ali slabše, je polno pomislekov in šele sodniki bi morali, kar v večini primerov tudi naredijo, tenkočutno razbrati nianse kaznovanja. Včasih se s povrnitvijo izjemno visokega zneska doseže kljub vsemu za družbo bistveno večja korist

Penolog Dragan Petrovec o alternativnih kaznih
Hildi Tovšak je sodišče odobrilo prestajanje kazni v polodprtem oddelku. Foto: BoBo

Po podatkih slovenskih sodišč je bilo leta 2010 na okrajnih sodiščih ugodeno 40 predlogom za delo v splošno korist, na okrožnih pa 21. V letu 2011 je bilo na okrajnih sodiščih ugodeno 60 predlogom za delo v splošno korist, na okrožnih pa 46. V prvi polovici 2012 pa je bilo na okrajnih sodiščih ugodeno 33 predlogom za delo v splošno korist, na okrožnih pa 21.

Priznanje za nižjo kazen vse bolj uporabljeno

Slovenska sodišča so v zadnjem času v nekaterih odmevnih primerih gospodarske kriminalitete na račun priznanja krivde obtožencev namesto zapornih kazni izrekla kazni družbeno koristnega dela ali pa t. i. vikend kazen zapora, ko mora obsojena oseba preživeti proste dni v zavodih za prestajanje kazni. Ob tem pa so jim prisodili visoke denarne kazni in povračilo nezakonito pridobljenega premoženja.

V javnosti se je ob tem pojavilo kar nekaj negodovanja v slogu, da si premožnejši v nasprotju z drugimi sleherniki odkupijo kazen. Tožilci pa so bili z doseženimi dogovori z obtoženimi zadovoljni, saj naj bi bilo za državo bistveno ugodnejše plačilo kazni kot dolgotrajni procesi in večletne zaporne kazni.

Mariborska poslovneža, ki jima je zaradi goljufije in pranja denarja grozilo do osem let zapora in še pet let zapora zaradi davčne utaje, sta si tako s priznanjem krivde izposlovala kazen treh let zapora in 150 tisoč evrov denarne kazni. Zaporno kazen pa bosta prestajala le ob koncih tedna. Oba morata skupaj plačati še 672 tisoč evrov protipravno pridobljenega premoženja.

Predsednik uprave borznoposredniške družbe Perspektiva in domnevno eden najpremožnejših Slovencev Dari Južna je bil zaradi oškodovanja Cestnega in gradbenega podjetja (CGP) iz Novega mesta na račun fiktivnih poslov za okoli 4,5 milijona evrov obsojen na povrnitev škode ter na kazen 1,3 milijona evrov. Namesto zaporne kazni pa mu je bila izrečena kazen 1.260 ur družbeno koristnega dela.

Določenih ugodnosti je bila deležna tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki ji je sodišče, potem ko je bila obsojena ali je priznala krivdo v primerih Čista lopata, Betnava, Vzajemna blagajna in Rimske terme, prisodilo kazen 7,5 leta zapora, kar je sedem mesecev manj, kot so bile skupaj posamične izrečene kazni. Prav tako pa ji je ugodilo, da bo lahko kazen prestala na polodprtem oddelku.

Vedno več alternativnih kazni
Alternativne zaporne kazni postajajo stalnica v slovenski sodni praksi šele od konca leta 2008, ko je bil na podlagi sprememb kazenskega zakonika na družbeno koristno delo obsojen voznik, ki je povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom.

Od tedaj število izrečenih alternativnih zapornih kazni narašča in po obstoječem zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, če gre za obsodbe na kazen zapora do 36 mesecev in če ne gre za obsodbe zaradi spolnih deliktov, lahko obsojenci med prestajanjem zaporne kazni še naprej ostanejo v svojem delovnem ali izobraževalnem razmerju in prebivajo doma. V zapor pa se vrnejo zgolj ob dela prostih dneh.

Sodišča lahko zapornikom, obsojenim do devetih mesecev zapora, izrečejo kazen hišnega zapora, ki ga nadzoruje sodišče samo ali prek policije, ki lahko tudi brez zahteve sodišča preverja njegovo izvajanje, o morebitnih kršitvah hišnega zapora pa mora obvestiti sodišče.

Tretja alternativna kazen pa so dela v splošno korist, s katerimi lahko sodišče nadomesti kazen do dveh let zapora. Splošno koristna dela pa nadzoruje pristojni center za socialno delo. Trenutno po podatkih uprave za izvrševanje kazenskih sankcij 26 obsojencev prestaja vikend kazen zapora, 8 pa jih je v hišnem zaporu.

Družbeno koristno delo se lahko opravlja v več 100 organizacijah
Policija, ki vrši nadzor nad "hišnimi zaporniki" v svojih evidencah posebej ne vodi kršiteljev, prav tako ne sodišče. Po podatkih uprave za izvrševanje kazenskih sankcij pa sta bili glede vikend kazni zapora v letu 2011 ugotovljeni dve kršitvi.

V enem primeru je obstajal sum storitve novega kaznivega dejanja, v drugem pa uživanje nedovoljenih drog. V obeh primerih je bil način prestajanja kazni prekinjen in kaznjenca sta morala v zapor. V letu 2012 pa je bila ugotovljena le ena zloraba, ko se je obsojenec v zapor vrnil vinjen in je moral tam potem še naprej služiti kazen.

Nad družbeno koristnimi delavci pa bedijo centri za socialno delo (CSD). "V letu 2013 do vključno 30. 6. 2013 so centri za socialno delo sodiščem posredovali 1.272 obvestil o uporabnikovem končanem sodelovanju v programu, kar pomeni, da je toliko oseb letos končalo izvajanje dela v splošno korist, vendar ne samo zaradi kaznivih dejanj, temveč tudi zaradi prekrškov," so nam pojasnili v Skupnosti centrov za socialno delo.

Podatkov o tem, koliko oseb opravlja delo v splošno korist zaradi kaznivih dejanj in koliko zaradi prekrškov, pa nimajo. Večina je prekrškarjev. Prav tako ne obstaja neki splošen seznam, kje lahko kaznjenci ali prekrškarji odslužijo svojo kazen, ampak imajo posamezni CSD-ji svoje sezname izvajalskih organizacij, v katere jih lahko napotijo. CSD-ji tudi pridobivajo izvajalske organizacije, vendar jih na nekaterih področjih organizacij še primanjkuje.

Neuradno smo sicer izvedeli, da tudi po posameznih CSD-jih ne obstajajo neki katalogi, kjer obsojenec po lastnih željah izbere, kje bi rad opravljal družbeno koristno delo, temveč se pri pogovoru z njim in glede na potrebe izvajalskih organizacij oceni, za kakšno delo bi bil najbolj primeren. Teh je v Ljubljani, kjer je pet CSD-jev okoli 150, medtem ko jih je denimo v Mariboru med 40 do 50. Pri tem gre za organizacije od ljubljanskega ZOO-ja prek domov za ostarele do Rdečega križa in Karitasa.

Alternativne kazni so dobrodošle
Penolog raziskovalec z inštituta za kriminologijo na ljubljanski pravni fakulteti Dragan Petrovec pravi, da so vse alternativne kazni dobrodošle. "Vendar moramo vsak primer presojati posebej. Ni vsaka alternativna sankcija za vsakogar. Problem je v tem, da je treba biti v odmevnih primerih pozoren ali pa razmišljati o odzivu javnega mnenja, kaj pomeni visoka denarna kazen. Ali je to boljše od zapora ali slabše, je polno pomislekov in šele sodniki bi morali, kar v večini primerov tudi naredijo, tenkočutno razbrati nianse kaznovanja. Včasih se s povrnitvijo izjemno visokega zneska doseže kljub vsemu za družbo bistveno večja korist," razlaga Petrovec.

Alternativna prestajanja kazni smo po Petrovčevem pojasnilu povzeli po praksi, kot jo poznajo v tujini. Pri tem pa opozarja, da je vsak primer drugačen in da se lahko šele na podlagi velikega števila podatkov presodi, ali je kazen, denimo t. i. vikend kazen zapora, v konkretnem primeru to res najboljša izbira. Tega ne ve tudi javnost, čeprav odmevni primeri utemeljeno vzbudijo veliko javnega ogorčenja. Sicer pa Petrovec še poudarja, da obsojenci v polodprtih oddelkih nimajo kdo ve kakšnih bonitet.

Mile kazni za "bele ovratnike" niso dobro sporočilo
Eden izmed razlogov za uvedbo alternativnih oblik zaporne kazni naj bi bila tudi razbremenitev prenapolnjenih slovenskih zaporov. Lani so bili tako v povprečju slovenski zapori prezasedeni okoli 8-odstotno. Toda dolgoletni pravosodni policist in predsednik Sindikata državnih organov Slovenije in poznavalec razmer v zaporih Frančišek Verk meni, da z obsojanjem tajkunov na družbeno koristna dela zapori ne bodo nič manj prazni.

Po njegovem mnenju bo zaradi globoke krize vedno več premoženjskih kaznivih dejanj in tudi krvnih deliktov, ki jih bodo ljudje povzročali iz obupa, kot rezultat njihovih socialnih pogojev. Družbeno koristno delo in visoka denarna kazen, katere plačilo si lahko nekateri privoščijo, pa po njegovih besedah ne more odtehtati kazni.

"To je slabo sporočilo za kriminal belih ovratnikov, saj vidijo, da se bo ob priznanju kazni za njih našlo alternativno prestajanje zaporne kazni. Nekoga, ki ga bodo dobili z 10 kilogrami ukradenega bakra, pa ga bodo strpali za deset mesecev za rešetke. Mislim, da so popusti le preveliki," pravi Verk in opozarja, da tudi kaznjenci, s katerimi se je do pred kratkim še neposredno ukvarjal, vseskozi opominjajo, da so za minimalna kazniva dejanja visoke kazni, za velike tatove pa praktično nič.

Tovrstne mile kazni pa naj bi na neki način kazale na stanje duha v naši družbi, ko so storilci hujših kaznivih dejanj neke vrste junaki, za katere je treba primerno poskrbeti.

Alternativna prestajanja kazni v Sloveniji

načini/leto20082009201020112012
vikend kazen zapora525636086
hišni zapor03228
družbeno koristno delo22612911

Vir: Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij

Vendar moramo vsak primer presojati posebej. Ni vsaka alternativna sankcija za vsakogar. Problem je v tem, da je treba biti v odmevnih primerih pozoren ali pa razmišljati o odzivu javnega mnenja, kaj pomeni visoka denarna kazen. Ali je to boljše od zapora ali slabše, je polno pomislekov in šele sodniki bi morali, kar v večini primerov tudi naredijo, tenkočutno razbrati nianse kaznovanja. Včasih se s povrnitvijo izjemno visokega zneska doseže kljub vsemu za družbo bistveno večja korist

Penolog Dragan Petrovec o alternativnih kaznih

Po podatkih slovenskih sodišč je bilo leta 2010 na okrajnih sodiščih ugodeno 40 predlogom za delo v splošno korist, na okrožnih pa 21. V letu 2011 je bilo na okrajnih sodiščih ugodeno 60 predlogom za delo v splošno korist, na okrožnih pa 46. V prvi polovici 2012 pa je bilo na okrajnih sodiščih ugodeno 33 predlogom za delo v splošno korist, na okrožnih pa 21.

Priznanje za nižjo kazen vse bolj uporabljeno