Komunakacijski šum in strokovni nadzor sta se sprevrgla v odprt spopad. Foto: MMC RTV SLO
Komunakacijski šum in strokovni nadzor sta se sprevrgla v odprt spopad. Foto: MMC RTV SLO
Vrhovno državno tožilstvo
"Za mene osebno je pomembno, da so odločitev sprejeli samostojno," je dejala Brezigarjeva o odločitvi tožilcev, da ne gredo na sestanek z Zalarjem. Foto: MMC RTV SLO

Vodje so se odločili drugače, a me ta odločitev utrjuje v prepričanju, da imamo prav, ko posegamo v področje, kjer je praksa očitno neustrezna in kjer vodje okrožnih državnih tožilstev očitno nimajo posebnega interesa zato, da bi se zagotovila samostojnost odločanja tisti državnih tožilcev, ki jih vodijo.

Aleš Zalar o odločitvi tožilcev, da se ne udeležijo posveta na ministrstvu
Aleš Zalar
Minister Zalar je sklical sestanek s tožilci. Foto: MMC RTV SLO

S tožilske strani ne ge za spor, ampak za skrb za neodvisno in profesionalno delovanje državnih tožilcev brez političnih pritiskov. Tožilci smo na strani zakona. Skrbimo za svojo od politike neodvisno pozicijo. Prav zato je po mojem mnenju šlo tudi pri odločitvi vodij.

Barbara Brezigar na vprašanje o sporu med njo in ministrom
Brezigarjeva: Zalar kršil zakon
Zalar o razlogih za sklic posveta, ki se ga tožilci niso udeležili
Brezigarjeva: Svoje delo bom vestno opravljala do konca mandata

Minister za pravosodje Alež Zalar je v pogovoru z Rosvito Pesek v Odmevih med drugim dejal, da "ostro" odklanja očitke generalne državne tožilke Barbare Brezigar o njegovem domnevnem pritisku na vodje okrožnih državnih tožilstev. Po njegovih trditvah z njimi ni komuniciral z namenom obravnave konkretnih primerov, temveč zaradi seznanitve z razlogi za odpoved napovedanega sestanka, na katerem naj bi bil obravnavan predlog navodil za uporabo državnotožilskega reda. Zalar ob tem zagotavlja, da je vsakega od omenjenih tožilcev povprašal, ali si želi pogovora. "Vsi so rekli da." In dodaja, da pri tem "ni šlo za monolog", saj naj bi pogovori trajali okoli 15 minut.

"Šlo je za normalno komunikacijo" o zadevah s področja pravosodne uprave, kar sprejemanje predpisa je, trdi minister in s tem odgovarja njegovemu ministrskemu predhodniku Lovru Šturmu, ki je v izjavi za Odmeve med drugim poudaril, da gre pri Zalarjevem ravnanju "za nedopusten poseg v sistem komunikacije z državnimi tožilci." "Minister skaldno z zakonom s tožilci komunicira preko vrhovnega državnega tožilstva," dodaja Šturm. Zalar pa na to odgovarja, da ga zakon pri pripravi predpisov zavezuje k razpravi s strokovno javnostjo.

Pravi tudi, da tožilstvo ni enočanski orkester, "one man band", temveč ga sestavlja na desetine tožilcev in dodaja, da razpolaga z nekaterimi informacijami, da naj bi do odločitve za bojkot sestanka z vodji okrožnih tožilstev prišlo pod pokroviteljstvom Barbare Brezigar. Na vprašanje voditeljice Odmevov, ali zadnji dogodki kažejo na "odprt ogenj med njim in Brezigarjevo odgovarja: "To se vidi. O sodelovanju se tu ne da več govoriti."

Brezigarjeva: Zalar krši zakon
Generalna državna tožilka Brezigarjeva je pred tem dejala, da o nezakonitem ravnanju obvešča predsednika republike, predsednika državnega zbora in predsednika vlade. "V izjavi 9. 1. je Zalar vsem vodjem tožilstva zagrozil z rumenim kartonom pred izključitvijo. Temu je sledilo njegovo vabilo vodjem okrožnih državnih tožilstev na sestanek na ministrstvu za pravosodje, ki je bilo v nasprotju z zakonom o državnem tožilstvu, saj minister kot predstavnik izvršilne veje oblasti ne sme mimo vrhovnega državnega tožilstva RS sklicevati vodij okrožnih državnih tožilstev," je izjavila.

Če želi v zvezi z državnotožilsko upravo mnenje državnih tožilstev, ima edino možnost, da se take obravnave opravijo na kolegiju državnih tožilstev in da ga o sprejetih stališčih obvesti generalni državni tožilec, je dodala. S tem vabilom je minister po njenih besedah grobo posegel v neodvisno pravosodno institucijo. Vodje okrožnih tožilstev so se samostojno odločili, da se ne bodo odzvali. Ko je bil minister o tem obveščen, je začel po telefonu izvajati neposreden pritisk na posamezne vodje, še pravi Brezigarjeva.

V teh dneh sta v MMC-jevi spletni klepetalnici gostovala oba akterja, Aleš Zalar in Barbara Brezigar.


Ministrstvo: Zalar le preveril razloge zavrnitve
Na ministrstvu za pravosodje so že dopoldne zavrnili navedbe, da naj bi minister izvajal neposreden pritisk na posamezne vodje okrožnih tožilstev. Kot navajajo, je Zalar res poklical sedem vodij okrožnih tožilstev, a le zato, da bi preveril razloge njihove zavrnitve.

Zanimalo ga je, še navajajo na ministrstvu, kako vodje tožilstev vidijo možnost nadaljnjega konstruktivnega sodelovanja z ministrom, ko pa zavračajo dialog kot osnovno sredstvo sodelovanja, in ali zavrnitev udeležbe pomeni tudi napoved odklonitve izvajanja obveznih navodil, ko bodo ta izdana.

Ministrstvo pripravlja navodila za izvajanje državnotožilskega reda
Ministrstvo za pravosodje pa bo prihodnji teden pripravilo dokončno različico navodil za izvajanje državnotožilskega reda. Čakajo še pripombe generalne državne tožilke, ki pa je dejala, da jih bo poslala do ponedeljka.

Minister Aleš Zalar je v zvezi s tem dejal, "da obvezno navodilo zasleduje en sam cilj, to je da varuje samostojnost državnih tožilcev v postopku sprejemanja odločitev". "Varuje naj ga predvsem pred neustreznimi vplivi, ki bi lahko prišli s strani njegovega vodje ali nadrejenega tožilca." To želi ministrstvo doseči, ker so ugotovitve pravosodnega nadzora pokazale, da je praksa na ljubljanskem tožilstvu neustrezna in v neskladju z zakonom. "Ker zakon predvideva, da mnenje k ministrovemu obveznemu navodilu daje samo generalna državna tožilka, to navodilo pa ureja predvsem delo vodij okrožnih državnih tožilstev in ne generalne državne tožilke, sem ocenil, da bi bilo za vse lahko koristno, da z izmenjavo argumentov preverimo ustreznost tega besedila," je dodal.

Brezigarjeva: Tožilci so se odločili samostojno
Generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je bila tudi gostja v MMC-jevi spletni klepetalnici, kjer je povedala, da so se vodje državnih tožilstev samostojno odločili, da se ne udeležijo sestanka, ki ga je za danes sklical minister Zalar. "Bomo pa na vrhovnem državnem tožilstvu - zdaj ko je odločitev vodij znana - tudi sami povedali stališče do tega vabila," je dodala.

Predlog obveznih navodil za uporabo državnotožilskega reda
1. Letni razpored dela mora vsebovati poimensko navedbo vseh državnih tožilcev in pomočnikov okrožnih državnih tožilcev, ki se jim zadeve dodeljujejo v delo, ne glede na njihov naziv, položaj ali vodstveno funkcijo.
2. Državni tožilec, ki zadevo obravnava, mora osnutek tožilskega akta oziroma zapisa odredbe v dnevniku podpisati pred predložitvijo na vpogled vodji državnega tožilstva.
Če vodja državnega tožilstva odkloni podpis tožilskega akta oziroma zapisa odredbe v dnevniku, mora ravnati v skladu s 66. členom zakona o državnem tožilstvu.
3. Odločitev državnega tožilca iz četrtega odstavka 86. člena državnotožilskega reda je vodja državnega tožilstva ali po njegovem pooblastilu drug državni tožilec dolžan popisati v dnevniku.
4. Poleg primerov dodelitve zadeve drugemu državnemu tožilcu zaradi izločitve državnega tožilca ali daljše odsotnosti je dodelitev zadeve drugemu tožilcu dopustna samo v primerih prevzema zadeve ali odveze nadaljnjega dela na zadevi.
Če je zadeva dodeljena v nasprotju z letnim razporedom dela, vodja državnega tožilstva ali drug državni tožilec, ki ga je vodja za to pooblastil, to popravi tako, da zadevo dodeli v skladu z letnim razporedom dela ter v dnevniku pojasni razloge za tako odločitev.


Na vprašanje, ali je prav, da so tožilci svojo odločitev medijem sporočili prek službe za odnose z javnostmi vrhovnega državnega tožilstva in tako v odločitev vpletli tudi njo, je Brezigarjeva odgovorila, da je za njo osebno pomembno le, da so tožilci to odločitev sprejeli samostojno.

"Tukaj gre tudi za pritisk na sodišče"
Po njenih besedah vsi tožilci, ne le tisti na vrhovnem državnem tožilstvu, dogajanje v zvezi z nadzorom, ki ga je ministrstvo uvedlo na ljubljanskem okrožnem tožilstvu, in javno razlaganje rezultatov čutijo kot močan politični pritisk. "Še posebej je zadeva problematična, ker takšni javni pritiski pomenijo močan pritisk tudi na sodišče, saj se izvaja z javnimi izjavami ministra v konkretni odprti zadevi, o kateri mora sodnik še odločiti."

Posebej je opozorila, da gre za zadevo, kjer je vložena zahteva za preiskavo in o kateri sodnik še ni odločil. "Ne vem, ali je kdaj kateri politik že tako očitno in hudo izvajal pritisk," je dodala.

Zalar: Vodje tožilcev so dali nezaupnico tožilcem
Zalar je zjutraj dejal, da "vodje očitno ne zaupajo tožilcem, da so sposobni samostojno sprejemati odločitve brez nedovoljenega vmešavanja vodij tožilstev".

Minister za pravosodje Aleš Zalar je prepričan, da vodje tožilstev očitno ne zaupajo tožilcem, da so sposobni samostojno sprejemati odločitve brez nedovoljenega vmešavanja vodij tožilstev. V spletni skupnosti Twitter je še zapisal, da ni ključno vprašanje, ali si država lahko privošči, da temeljito prenovi delovanje tožilstva, ampak ali si lahko privošči, da tega ne stori. "Zavračanje sodelovanja vodij tožilstev pri zagotavljanju zakonitosti njihovega dela me v tem prepričanju še utrjuje," je še zapisal minister za pravosodje.

Tožilci so se odločili za bojkot sestanka
Znano je, da so se vodje okrožnih tožilstev na četrtkovem sestanku odločili, da se petkovega sestanka pri ministru za pravosodje ne bodo udeležili. Obravnavali bi ustreznost predloga obveznih navodil o izvajanju državnotožilskega reda, ki ga je ministrstvo pripravilo po opravljenem nadzoru na ljubljanskem okrožnem tožilstvu.

Tožilci so se za neudeležbo odločili, ker menijo, da je sestavni del posveta, ki ga je sklical Zalar, tudi poročilo o nadzoru okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in bi bilo obravnavanje tega poročila zunaj pristojnosti tožilcev.

Vodje so se odločili drugače, a me ta odločitev utrjuje v prepričanju, da imamo prav, ko posegamo v področje, kjer je praksa očitno neustrezna in kjer vodje okrožnih državnih tožilstev očitno nimajo posebnega interesa zato, da bi se zagotovila samostojnost odločanja tisti državnih tožilcev, ki jih vodijo.

Aleš Zalar o odločitvi tožilcev, da se ne udeležijo posveta na ministrstvu

S tožilske strani ne ge za spor, ampak za skrb za neodvisno in profesionalno delovanje državnih tožilcev brez političnih pritiskov. Tožilci smo na strani zakona. Skrbimo za svojo od politike neodvisno pozicijo. Prav zato je po mojem mnenju šlo tudi pri odločitvi vodij.

Barbara Brezigar na vprašanje o sporu med njo in ministrom
Brezigarjeva: Zalar kršil zakon
Zalar o razlogih za sklic posveta, ki se ga tožilci niso udeležili
Brezigarjeva: Svoje delo bom vestno opravljala do konca mandata