Ceremonial polaganja venca k spomeniku sprave bo po novem postal del uradnega programa vseh visokih tujih državnikov. Foto: BoBo
Ceremonial polaganja venca k spomeniku sprave bo po novem postal del uradnega programa vseh visokih tujih državnikov. Foto: BoBo
Spomenik je pogosto tarča vandalov. Foto: BoBo

Ta ceremonial bo po novem postal del uradnega programa vseh visokih tujih državnikov. "Taka praksa je pogosta tudi ob obiskih v tujini, v Sloveniji pa tega do zdaj ni bilo, ker tudi primernega spomenika ni bilo," je za Radio Slovenija pojasnila šefinja protokola Ksenija Benedetti.

Spomenik sprave, ki uradno nosi ime spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam, so slovesno odkrili julija lani.

"Dobivamo osrednji prostor skupnega spominjanja. Narod, nacijo, zrelo nacijo konstituirajo skupni spomini. Kakršni smo, smo zaradi naših spominov," je takrat kot osrednji govorec dejal Pahor, sicer tudi idejni oče spomenika.

Na njem je zapisana prva kitica pesmi Otona Župančiča, posvečene narodnim herojem, ki jo je pesnik v rokopisu iz leta 1949 zapisal v obliki: "Domovina je ena/ nam vsem dodeljena,/ in eno življenje/ in ena smrt."

Spomenik je posvečen:


-
žrtvam prve svetovne vojne,
- borcem za severno mejo in koroških borcev,
- borkam in borcem uporniškega TIGR-a,
- padlim borkam in borcem narodnoosvobodilnega boja,

- žrtvam revolucionarnega in protirevolucionarnega nasilja,
- žrtvam zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb,
- žrtvam vojne za obrambo samostojnosti Republike Slovenije v letu 1991.


Dva stebra, povezana v temelju

Spomenik je leta 2013 v spomin na padle v vojnah in vse, ki so bili zaradi njih kakor koli prizadeti, naročilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Študije spomenika so bile umeščene ob Šubičevo cesto v os Parka Zvezda, na t. i. Južni trg.

Komisija Zbornice za arhitekturo in prostor je na natečaju najbolj prepričala zamisel arhitektov Roka Žnidaršiča, Mojce Gabrič, Sama Mlakarja in Žige Ravnikarja. Njihova rešitev oblikuje poseben, vendar odprt prostor spomenika z dvema, v temelju povezanima stebroma, ki predstavljata enotnost v dvojnosti.

"Predlagana postavitev spomenika in njegova simbolna oblika sta izrazito nevtralni, brez nepotrebne patetike in v tem prostoru kot tudi času neprimerne monumentalnosti. Obe izhajata iz nastavkov kompozicije že izoblikovanega širšega prostora obeležja žrtvam vseh vojn kot tudi njegovega fizičnega izraza. Tudi sam spomenik je zasnovan tako, da svečani prostor sicer jasno zaznamuje, vendar ga ne pogojuje z nepredvidljivim preurejanjem Južnega trga v ozadju," so med drugim zapisali v obrazložitvi.

Pogosto tarča vandalizma
Naložba spomenika vsem žrtvam je znašala okoli 1,2 milijona evrov, že pred odkritjem pa je delil slovensko politično sfero, predvsem tiste na bolj skrajnih političnih bregovih, in bil pogosto tudi tarča vandalizma.

Prejšnji teden se je tako že četrtič zgodilo, da ga je nekdo popisal - neznanci z rdečo barvo zapisali "Bodeča žica na meji - trupla v Kolpi!". Predtem so ga popisali tudi v februarju, julija 2015 so neznanci na postavitveni prostor najprej narisali kljukasti križ in napisali "Nehajte se že igrati domobrance in partizane", teden pozneje pa so ga polepili z rdečimi zvezdami.