Ministrstvo za delo na potek dogodkov nima več bistvenega vpliva, opozarja pa na določbe novega kompromisnega predloga, ki so po njihovem mnenju
Ministrstvo za delo na potek dogodkov nima več bistvenega vpliva, opozarja pa na določbe novega kompromisnega predloga, ki so po njihovem mnenju "velik korak nazaj" tudi glede na obstoječo ureditev. Foto: BoBo

Ta kompromisni predlog je po eni strani korak naprej, predvsem v smislu definicije družine, ki - kot je videti - ni več sporna, prav tako v smislu posvojitev v istospolnih partnerskih skupnosti. Vprašanje pa je, ali je prvi cilj, da se izognemo referendumu - in za kakšno ceno pri temeljnih človekovih pravicah.

Anja Kopač Mrak, državna sekretarka na ministrstvu za delo

Gre za izjemno občutljivo zakonsko materijo, ki posega globoko v svet intimnosti in zasebnosti; povezano z dogajanji, ki imajo velik vpliv na človekovo usodo in srečo. Gotovo je prav zaželeti družinsko srečo vsem. Ob vseh simpatijah do pravic odraslih ne smemo dopustiti neupravičene diskriminacije, pri tem pa moramo imeti pred seboj predvsem korist otrok. To je tudi stališče Komisije za bioetiko pri Svetu Evrope.

Predsednik Slovenske Akademije znanosti in umetnosti ter član komisije za medicinsko etiko Jože Trontelj
Družinska pobuda
Ob "tako temeljnem zakonu" je dobro, če se državljani lahko poenotimo - ne pa da povzroča hude delitve, kot jih obstoječa različica, sporočajo iz Družinske pobude. Na levi Ivan Trontelj (ki sicer ni član Družinske pobude); na desni Tomaž Merše. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Ivan Svetlik
Več kot polovica otrok se rodi v partnerskih skupnostih, poudarja minister. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Aleš Primc
S Civilno iniciativo za pravico otrok v Družinski pobudi pri pripravi najnovejše "kompromisne različice" niso sodelovali, zagotavlja Merše. Foto: BoBo
Kompromisni družinski zakonik?

Rok za vložitev podpisov za naknadni zakonodajni referendum o družinskem zakoniku se bo iztekel 11. februarja. "Pet minut pred dvanajsto" je z novo pobudo, ki jo je razposlalo vsem strankam, predsedniku DZ-ja, Civilni iniciativi za pravice otrok in Kampanji za vse družine, vstopilo društvo Družinska pobuda.

Vodja Civilne iniciative Aleš Primc je za MMC potrdil, da želijo kompromisu dati priložnost, zato ne bodo vložili podpisov in zahteve za referendum, dokler se ne bo izkazalo, ali bo pobuda doživela podporo ali ne.

Svetlik: Pridobitev, pa tudi velik korak nazaj
Ivan Svetlik
, minister za delo, ki opravlja tekoče posle, je izrazil zadovoljstvo, da očitno definicija družine ni več sporna. Prav tako je zadovoljen, da ureditev pravic istospolnih parov do posvojitve ne sproža večjih pomislekov. Vseeno pa želja, da se izrecno opredeli naravni in družbeni pomen družine pri rojstvu otrok, po Svetlikovem mnenju ni najprimernejša. Družina ima namreč še veliko drugih namenov - zadovoljevanje čustvenih, spolnih, moralno-etičnih, ekonomskih in drugih potreb, je pojasnil.

"Zakaj se pa poročita dva 70- in 80-letnika? Najbrž ne zaradi rojevanja otrok," je izjavil minister.
Za Svetlika pa je najspornejše novo opredeljevanje partnerske oz. zunajpartnerske skupnosti. Predlagatelji predvidevajo, da partnerska skupnost sicer ostane v zakonu, a hkrati predlagajo, da se pravice teh skupnosti omejijo izključno na pravice, ki izhajajo iz tega zakonika - iz preostale zakonodaje pa ne. To izključi vse druge pravice iz zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti in druge pridobitve, ki izhajajo iz načela temeljnih človekovih pravic, je zatrdil Svetlik.

Tako bi ostali brez pravice do informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja, težave bi bile celo pri pravici do dedovanja. "Takšna rešitev istospolnim bistveno zmanjša njihov obseg pravic celo v primerjavi z zdaj veljavno zakonodajo in je zato velik korak nazaj," je dejal minister.

Ministrstvo nima več bistvenega vpliva
Za Svetlika je močno sporen tudi predlog, da se iz družinskega zakonika črta zunajpartnerska skupnost, kar bi tiste, ki svojega položaja niso formalizirali, postavilo v neenakopraven položaj. Ureditev ne bi vzdržala presoje ustavnega sodišča in na tej točki je novi kompromisni predlog za ministra popolnoma nesprejemljiv. Svetlik je še dodal, da njegovo ministrstvo nima več bistvenega vpliva na potek dogodkov - teža je na poslancih in iniciativi, ki je sprožila referendumski postopek.

Odgovor najpozneje do torka zvečer
Odgovor vseh zainteresiranih strani v društvu Družinska pobuda pričakujejo najpozneje do torka zvečer. Če bo izkazan interes, se v društvu ponujajo kot posrednik pri morebitnih novih pogajanjih, ki bi potekala v prostorih državnega zbora. "S tem se lahko izognemo dvema mesecema novih prerekanj," je na tiskovni konferenci dejal predsednik društva Tomaž Merše.

Več o temi:
Celotno besedilo družinskega zakonika
Stališče Akademije za demokracijo do zakonika

"Vlada mora prihraniti 800 milijonov evrov. Mi ponujamo rešitev za prve štiri. Prav tako se je zavezala, da ne bo odpirala ideoloških tem. To je priložnost, da se ena izmed njih spravi z dnevnega reda," je izjavil.

Iskanje najmanjšega skupnega imenovalca
Po Meršetovih besedah so v tej novi različici zakonika poskušali združiti interese vseh vpletenih strani in poiskati najmanjši skupni imenovalec. To so storili na način, da "nikomur ničesar ne jemlje, daje družbeni pomen zvezi med moškim in žensko, očetovstvu in materinstvu", hkrati pa "enako ureja medsebojna razmerja med odraslimi ljudmi v vseh zvezah, ne glede na njihovo spolno sestavo in usmerjenost".

Merše je kot pomembno lastnost nove "kompromisne različice" izpostavil odpravo "nezavednih in nepredvidenih učinkov na druge zakone", ki jih različica, ki gre na referendum, po Meršetovih besedah ima. Prav tako odpravlja očitke, da bi bil družinski zakonik lahko podlaga za uzakonitev umetnega oplojevanja pri lezbičnih parih in nadomestnega materinstva, "ki je v bistvu kupovanje otrok", je dejal Merše.

Čeprav predlog Družinske pobude večjega dela očitkov Civilne iniciative za pravice otrok ne naslavlja, so po Meršetovih besedah že dobili njihovo zagotovilo, da se bodo v postopek vključili in predlog podrobno preučili.

Kaj je torej kompromis Družinske pobude?
Tretji člen
zakonika bi spremenili na način, ki bi družini kot življenjski skupnosti med moškim in žensko priznal poseben pomen zasnovanja družine. "Gre za temeljno naravno dejstvo, ki definira družbeni pomen te skupnosti tudi v smislu rojstva otrok," je pojasnil Merše.

Peti člen zakonika bi se glasil: "Istospolna partnerska skupnost je življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, katere sklenitev in prenehanje ureja ta zakonik. Taka skupnost ima enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, če zakon tako določa." Po Meršetovih besedah je treba pravne posledice razmerja med odraslimi v istospolni skupnosti povsem izenačiti s posledicami, ki izhajajo iz raznospolne skupnosti. Previdnejši pa je treba biti, ko gre za pravice otrok, in razmerja urejati "od primera do primera", pri tem pa paziti, da že obstoječi otroci v istospolnih skupnostih ne bi bili v slabšem položaju kot drugi otroci, je dodal.
Šesti člen bi v pobudi povsem črtali, saj po njihovem mnenju istospolne pare privede v položaj, ko bi lahko bili v nasprotju z lastno voljo prisiljeni javno deklarirati svojo usmerjenost.
Poleg tega bi spremenili še 9. in 115. člen zakonika. Predlagane spremembe in njihove obrazložitve so v celotni različici na voljo na tej povezavi.

Izogibanje javnemu mnenju?
Na novinarsko vprašanje, ali morda ne gre za izogibanje referendumu, ker zadnje javnomnenjske ankete kažejo podporo zakoniku, kot ga je sprejel DZ, je Merše odgovoril: "Ko je šla na referendum možnost biomedicinske pomoči pri umetni oploditvi samohranilk, so ankete kazale bistveno drugačno sliko, kot je bil končni izid."

Vse stranke lahko že na začetku naredijo nekaj dobrega in dokažejo svojo državotvornost, je dejal Merše in sklenil: "Če so strani pripravljene na kompromise, sem prepričan, da se lahko referendumu in dvema mesecema prerekanj izognemo."

Ta kompromisni predlog je po eni strani korak naprej, predvsem v smislu definicije družine, ki - kot je videti - ni več sporna, prav tako v smislu posvojitev v istospolnih partnerskih skupnosti. Vprašanje pa je, ali je prvi cilj, da se izognemo referendumu - in za kakšno ceno pri temeljnih človekovih pravicah.

Anja Kopač Mrak, državna sekretarka na ministrstvu za delo

Gre za izjemno občutljivo zakonsko materijo, ki posega globoko v svet intimnosti in zasebnosti; povezano z dogajanji, ki imajo velik vpliv na človekovo usodo in srečo. Gotovo je prav zaželeti družinsko srečo vsem. Ob vseh simpatijah do pravic odraslih ne smemo dopustiti neupravičene diskriminacije, pri tem pa moramo imeti pred seboj predvsem korist otrok. To je tudi stališče Komisije za bioetiko pri Svetu Evrope.

Predsednik Slovenske Akademije znanosti in umetnosti ter član komisije za medicinsko etiko Jože Trontelj
Kompromisni družinski zakonik?