Cukjati je prepričan, da zakonik družini jemlje tretjo dimenzijo, dimenzijo spočetja otrok, ki je istospolna skupnost nima. Foto: Thinkstock
Cukjati je prepričan, da zakonik družini jemlje tretjo dimenzijo, dimenzijo spočetja otrok, ki je istospolna skupnost nima. Foto: Thinkstock
Družina
Črnak Megličeva opozarja, da demografski kapital v sebi nosijo tudi istospolne družine, saj v njih živijo otroci. Foto: Thinkstock
Predlog družinskega zakonika
Odbor DZ-ja za delo in družino nadaljuje drugo obravnavo predloga družinskega zakonika. Foto: MMC RTV SLO

Ne moremo sprejeti teze, da je vsaka skupnost enaka. Ni.

Tadej Stegu, 2. neokatehumenska skupnost

Vsem družinam moramo dopustiti, da so naravne.

Vito Rožej (Zares)

Odbor za družino je znova prekinil obravnavo družinskega zakonika. Danes so burno nadaljevali razpravo o 2. členu, ki pa je niso končali. Stališča o zakoniku so še naprej deljena.

Na seji odbora DZ-ja za delo in družino, ki je kot matično telo začel obravnavo zakonika, je sodelovalo več zagovornikov in nasprotnikov novega družinskega zakonika. Na začetku je poslanec SDS-a France Cukjati dejal, da je drugi člen skupaj s tretjim bistvo zakonika, saj družine ne moremo razumeti brez definicije zakonske zveze.

"Spoštovati je treba naravne zakonitosti"
"Različnost je treba razumeti, sprejeti, upoštevati kot dejstvo. Seveda je bila mišljena različnost glede spolne usmeritve," pravi Cukjati. "Zdi se mi, da nismo nič govorili o spoštovanju oz. o različnosti med moškim in žensko. To se je želelo v razpravi o posvojitvah zabrisati. Moški in ženska sta cel človek. Oče in mati sta cel starš, te naravne zakonitosti je treba spoštovati," je prepričan.

Odbor za delo in družino bo sejo nadaljeval v četrtek, a tokrat o družinskem zakoniku ne bodo razpravljali. Kdaj se bo razprava nadaljevala še ni znano.

Cukjati meni, da spolnost nima le funkcije osebnega, individualnega užitka, ampak tudi funkcijo, ki naredi neko zvezo trajnejšo, ob tem pa poudarja: "Skupnost moškega in ženske ima še tretjo dimenzijo. Njuna spolnost je še nekaj več, je v funkciji spočetja otroka. Ne gre samo za njiju. Te različnosti med skupnostmi je nujno upoštevati, sicer pridemo do nerešljivih konfliktov."

"Demografski kapital v sebi nosijo tudi istospolne družine"
Cukjati trdi, da družinski zakonik družini jemlje tretjo dimenzijo, ki je istospolna skupnost nima, in da država z njim zanemarja osnovni kapital, ki rešuje demografsko vprašanje. Po njegovem mnenju mora imeti država drugačen odnos do mladega para moškega in ženske, za katera se predvideva, da "se bosta spustila v avanturo rojevanja otok", kot do istospolnih parov, ki tega ne morejo storiti.

Predsednica odbora Andreja Črnak Meglič (SD) pa je ob tem opozorila: "Ne moremo mimo dejstva, da demografski kapital v sebi nosijo tudi istospolne družine, saj v njih živijo otroci."

Rožej: Predlagana definicija družine je univerzalna
Cukjatiju sta oporekala tudi nepovezani poslanec Vili Rezman in poslanec Zaresa Vito Rožej. "Ne vidim nujne potrebe, da morata biti dva, da se jima priznava entiteta celega človeka," poudarja Rezman in dodaja, da sta dopolnili k drugemu in tretjemu členu togi, zaprti in nekoliko preveč izključujoči. "Predlog zakonika je bolj sprejemljiv kot predlagano dopolnilo," meni.

"Ta definicija družine, ki jo predlaga zakonik, je v resnici univerzalna in konvencionalna, saj je bila sprejeta tudi na mednarodni ravni," pa navaja Rožej, ki se prav tako ne strinja s Cukjatijem, da sta lahko le ženska in moški cel človek.

Svetlik: Družina in zakonska zveza sta dva različna fenomena
Seje odbora se je udeležil tudi minister za delo Ivan Svetlik, ki pravi, da je dobro, da ugotavljajo, da sta družina in zakonska zveza dva različna fenomena. "Družina ne nastaja samo skozi zakonsko zvezo. To, da imamo dva člena, ki vsak posebej opredeljuje vsak fenomen, je neizogibno," je prepričan in dodaja, da je treba priznavati različne danosti, ki jih zakonik priznava. "Funkcija države je, da ustvarja odprte odnose, tolerantnost," pravi.

Glede morebitnega negativnega vpliva zakonika na demografsko vedenje pa je spomnil na skandinavske države, ki naj bi bile najbolj odprte države z najbolj tolerantnimi opredelitvami razmerij in ne glede na to nimajo težav z rodnostjo.

"Pri nas velja kult biološkega starševstva"
Na odprtost definicije družine, ki v središče postavlja otroka, ne glede na to, ali živi z enim ali obema staršema, pa je spomnila poslanka SD-ja Majda Potrata. Opozorila je tudi na diskriminacijo rejencev in posvojencev, ker pri nas "velja kult biološkega starševstva".

Na to ji je odgovorili Tadej Stegu iz neokatehumenske skupnosti, ki je prepričan, da je biološko starševstvo dejstvo, ne stvar kulta. "Kar se nam zdi, je, da ta zakonik odvzema vrednost družine. Za nas je družina tisto, kar se zgleduje po naravi. Najbolj naravno za otroka se nam zdi, da odrašča v naravnem okolju," poudarja.

Dodaja, da jih v neokatehumenski skupnosti skrbijo takšne izjave: "Če kdo želi imeti otroke, naj jih ima." "Kako? Otrok ni predmet, ki bi bil sredstvo za zadovoljitev želja ali potreb kogar koli," je prepričan.

Ali predlagana opredelitev družine koga omejuje?
Predstavniki homoseksualnih skupin in organizacij pa so še enkrat poudarili, da imajo tudi nekateri istospolno usmerjeni otroke. Predlagano opredelitev družine podpirajo, ker nikogar ne omejuje in ne izključuje. Poslanec LDS-a Ljubo Germič pa meni, da je predlagana definicija družine odgovor na to, kar realno obstaja.

Na zakonik 170 dopolnil
Kot je znano, predlog družinskega zakonika že od same predstavitve močno razdvaja strokovno in politično javnost, in sicer zlasti zaradi širjenja koncepta družine - jabolko spora ostaja pravica istospolnih do posvojitve otrok. Matični parlamentarni odbor bi moral drugo branje opraviti že 6. aprila, a je bila seja prestavljena, ker do takrat niso bila pripravljena vsa dopolnila.

Odbor je drugo obravnavo družinskega zakonika začel v torek, a jo je pozno zvečer končal šele po več kot osmih urah razprave o 1. členu, ki opredeljuje vsebino zakonika. Odbor se bo ponovno sestal v četrtek, a ne bo nadaljeval razprave o družinskem zakoniku, ampak bo razpravljal o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o subvencioniranju študentske prehrane.

Pojasniti velja, da so se pripombe nanašale na več kot 130 od skupno 302 členov predloga zakonika. Na zakonik je bilo tako do tega dne skupaj vloženih že več kot 170 dopolnil.

Ne moremo sprejeti teze, da je vsaka skupnost enaka. Ni.

Tadej Stegu, 2. neokatehumenska skupnost

Vsem družinam moramo dopustiti, da so naravne.

Vito Rožej (Zares)