Neustrezno ukrepanje oz. neukrepanje naj bi pomenilo tveganje za nacionalno varnost, pranje denarja in financiranje terorizma pa bi lahko ogrozili stabilnost delovanja NLB-ja in škodili ugledu države. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Neustrezno ukrepanje oz. neukrepanje naj bi pomenilo tveganje za nacionalno varnost, pranje denarja in financiranje terorizma pa bi lahko ogrozili stabilnost delovanja NLB-ja in škodili ugledu države. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
banka
Z NKBM-om se bodo predvidoma ukvarjali tudi v naslednjem sklicu parlamenta. Foto: BoBo
Poslanci o sumih pranja denarja v bankah

na zadnji izredni seji potrdil ugotovitve končnega poročila preiskave suma pranja denarja in financiranja terorizma v NLB-ju ter suma pranja denarja v NKBM-u, med drugim so poslanci sprejeli, da je za dopuščanje tega politično odgovorna Pahorjeva vlada.

DZ je deset dni pred volitvami, na zadnji seji parlamenta, obravnaval končno poročilo preiskovalne komisije DZ-ja o sumu pranja denarja iranskega izvora in financiranja jedrske proliferacije, ki jo je vodi Jani Möderndorfer (SMC). Komisija je v poročilu ugotovila, da v primeru Nove Ljubljanske banke (NLB) ni šlo za klasično pranje denarja, temveč za tako imenovano iransko shemo oziramo nakazila iranskih državnih bank prek NLB-ja za preboj mednarodnih sankcij.

Odgovornost za to je politična, in sicer zaradi neustreznega odziva ali sploh neukrepanja pristojnih državnih organov. Komisija ugotavlja, da so odgovorni nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, nekdanja ministra za finance oz. zunanje zadeve France Križanič oz. Samuel Žbogar ter nekdanji premier Borut Pahor.

DZ je podprl predlog, da se sumi kaznivih dejanj naznanijo organom pregona, in sicer za nekdanji uslužbenki NLB-ja ter za nekdanjega uslužbenca NKBM-a Primoža Britovška.

DZ je podprl tudi predlog, da se naslednjemu sklicu DZ-ja predlaga nadaljevanje te preiskave, v kateri naj se osredotoči na vlogo nekdanjega prvega moža NKBM-a Aleša Hauca, ki se je pričanju izmikal, ter na primer državljanke BiH-a Dijane Đuđić, pri kateri je SDS najel posojilo in ga že vrnil, saj so tudi pri njej zasledili sume pranja denarja in davčne utaje.

Poročilo podprle vse stranke razen SDS-a
Poročilo in sklepe so podprle vse parlamentarne stranke razen SDS. Večina je namreč ocenila, da morajo sume pranja denarja v NLB-ju in v NKBM-u do konca raziskati organi pregona ter da mora država, ki je zaradi obeh zgodb izgubila ugled doma in v tujini, oz. prihodnja vlada izboljšati obveščevalno-varnostni sistem, ker se je zdajšnji izkazal za pomanjkljivega.

V SDS-u so dejali, da cenijo storjene napore, a sklepov niso podprli, ker poročilo "nekaterim v zdajšnji politiki namerno daje odvezo", je pojasnil Branko Grims. V NSi-ju so pozvali, naj po privatizaciji NKBM-a ista usoda vendarle doleti tudi NLB. DeSUS se je zavzel za spremembo področne zakonodaje, SD pa je pozval k vzpostavitvi pravičnega sistema zaupanja v institucije in potrebnih mehanizmov.

SMC, Levica in NP pa so ugotovili, da se tako v tem kot v drugih poročilih preiskovalnih komisij DZ-ja ugotovitve dotikajo predvsem obdobja, ko sta vladne prostore zasedala SD ali SDS. Ocenili so, da politika potrebuje nove obraze z integriteto, ljudje, ki so se v teh zgodbah premoženjsko ali karierno okoristile, pa naj kazensko in odškodninsko odgovarjajo.

Banka Slovenije bo preučila poročilo
Banka Slovenije bo podrobno preučila poročilo parlamentarne preiskave suma pranja denarja in financiranja terorizma v NLB-ju in suma pranja denarja v Novi KBM. Kot so sporočili iz Banke Slovenije, so večino nepravilnosti sicer že odpravili, saj so že posodobili interne akte in postopke, spremenili in okrepili kadrovsko sestavo ter dejavno pristopili k večjemu zavedanju problematike pranja denarja in temu prilagojenih postopkov v samih bankah. "Ugotavljanje morebitnih disciplinskih odgovornosti zaposlenih zaradi zastaranja ni več mogoče," so poudarili.

Med sejo nenapovedan nadzor v Sovi in na sedežu uprave kriminalistične policije
Med sejo, ki je za javnost niso zaprli, saj o zaupnem delu poročila niso razpravljali, je komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) opravila nenajavljen nadzor na sedežu uprave kriminalistične policije in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Kot je pojasnil Grims, so namreč ugotovili, da ne policija ne Sova Möderndorferjevi komisiji nista predali nobenih podatkov o primeru državljanke BiH-a Dijane Đuđić. Da bi se lahko Knovs seznanil z novimi dejstvi, je predlagal prekinitev izredne seje, kar je DZ zavrnil.


Poslanci o sumih pranja denarja v bankah