Potencialna ustavna pobuda bi težko
Potencialna ustavna pobuda bi težko "napadla" zakon o drugem tiru. Foto: BoBo

Pobudnik mora zlasti izkazati pravni interes, torej da zakon z neko določbo neposredno vpliva na njegov osebni pravni položaj, in mislim, da je to prva velika, morda celo nepremostljiva ovira, ki bi jo morali pobudniki premagati. Zgolj zavzemanje za drugačne politične poglede ne predstavlja pravnega interesa v tem smislu.

Rajko Pirnat
Ustavno sodišče
Pobudniki ustavne presoje morajo pred sodiščem izkazati pravni interes ter vsebinsko pokazati neskladnost z ustavo. Foto: BoBo

Spomnimo, da je pobudnik referenduma in vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič v nedeljo takoj po zaprtju volišč dejal, da zakon o drugem tiru ob pozitivnem izidu referenduma čakata pobuda za oceno ustavnosti in računsko sodišče. "Projekt je neustaven, zato bomo prihodnji teden vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona in zadevo predali Računskemu sodišču," je dejal.

Sama vložitev pobude za ustavno presojo nima prav nobenih pravnih posledic - te bi nastopile šele z morebitno odločitvijo ustavnega sodišča za zadržanje izvajanja zakona - na končno odločitve sodišča, je za MMC pojasnil ustavni pravnik Rajko Pirnat in dodal, da je za zdaj težko kar koli komentirati, ker še ne vemo, kakšne argumente oz. razloge bo navajala napovedana pobuda.

"Včeraj zakon na referendumu ni bil zavrnjen, zato gre zdaj v objavo, potem pa bo začel teči vakacijski rok, preden se zakon uveljavi. V formalnem smislu zakon sploh še ne obstaja, na ustavno sodišče pa se lahko v presojo vloži le tiste zakone, ki že veljajo, tako da je vse skupaj preuranjeno," pa je za MMC dejal ustavni pravnik Igor Kaučič. Uradna uveljavitev zakona bo trajala minimalno 15 dni, tako da bi zakon lahko postal predmet oporekanja nekje v začetku oktobra, je še dodal.

Kateri del zakona bi lahko bil "napaden"?
Vsebinsko gledano je po Kaučičevih besedah povsem nejasno, kaj bi sploh lahko bil "napadeni" del zakona o drugem tiru, ki naj bi bil po mnenju pobudnika v neskladju z ustavo. "Mislim, da je to zgolj avtomatična prva negativna reakcija na poraz. Omenjal je tudi Računsko sodišče, ki seveda ni tisto, ki bi tu lahko kar koli presojalo," je še dodal Kaučič.
.

.
V pravnem smislu gre za finančni zakon
"To je čisto finančni zakon, torej zakon ne določa praktično ničesar od tistega, o čemer so se pogovarjali v predreferendumskih razpravah, pač pa izključno financiranje, pa še to ne v podrobnosti. Vmes so tudi čisto fakultativne določbe, kar se tiče financiranja s strani zalednih držav, najpogosteje se omenja Madžarska," je še navedel Kaučič in dodal, da bodo pobudniki težko kar koli argumentirali, saj ne ve, kaj bi tu lahko bilo neskladno z ustavo. "Govorili so o ekološki in geološki trasi, dvotirnosti in enotirnosti, tehnologiji itd., kar sploh ni predmet tega zakona," je opozoril.

Če bi se sodišče odločilo za zadržanje zakona, bi zadevo gotovo obravnavalo prednostno. "Zakon pravi, da se lahko zakon zadrži, če bi v nasprotnem primeru nastale nepopravljive posledice. Ta trenutek ne vidim nobenega razumnega argumenta za to," je pojasnil Pirnat, ki je sodeloval pri pripravi zakona in tako ne dvomi, da v njem ni nič ustavno spornega.

Pravni interes in neskladje z ustavo
Kaj je sploh potrebno za uspešno vložitev ustavne presoje? "Pobudnik mora zlasti izkazati pravni interes, torej da zakon z neko določbo neposredno vpliva na njegov osebni pravni položaj, in mislim, da je to prva velika, morda celo nepremostljiva ovira, ki bi jo morali pobudniki premagati. Zgolj zavzemanje za drugačne politične poglede ne predstavlja pravnega interesa v tem smislu," je pojasnil Pirnat, kako izredno malo verjetno je, da bi organizatorji referendumske kampanje lahko izkazali upravičen pravni interes in bi sodišče takšno pobudo posledično zavrglo.

Redni postopki po Pirnatovih besedah trajajo tudi do enega leta in več, pri prednostni obravnavi pa je zadeva sorazmerno hitrejša. Sodišče bi sicer o zadevi lahko presojalo tudi brez zadržanja zakona. "Osebno mislim, da je čisto neverjetno, da bi pobudniki lahko uspeli izkazati pravni interes, ki je prva ovira, potem pa imajo tu še drugi problem, in sicer vsebinsko pokazati v čem naj bi bil zakon neskladen z ustavo," je sklenil Pirnat.

Pobudnik mora zlasti izkazati pravni interes, torej da zakon z neko določbo neposredno vpliva na njegov osebni pravni položaj, in mislim, da je to prva velika, morda celo nepremostljiva ovira, ki bi jo morali pobudniki premagati. Zgolj zavzemanje za drugačne politične poglede ne predstavlja pravnega interesa v tem smislu.

Rajko Pirnat