Predlagatelji ustavne presoje, ki prihajajo iz SD-ja, SMC-ja, ZaAB-a, ZL-ja in DeSUS-a, so mnenja, da je osem členov zakona v neskladju s 55. členom Ustave, ki govori o svobodnem odločanju o rojstvih svojih otrok in določa, da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine.

Zakon je po njihovem mnenju prav tako neskladen s 14. členom Ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, in 34. členom Utave, ki določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

Spornost "nepopolne" družine
V ZaAB-u so prepričani, da se je z zavrnitvijo novele zakona na referendumu leta 2001 položaj samskih žensk pri odločanju o svobodnem rojstvu otroka bistveno poslabšal, referendum pa po njihovem mnenju "predstavlja enega najbolj grobih posegov v človekove pravice v sodobni slovenski zgodovini".

Ob tem dodajajo, da so nasprotniki zakona takrat menili, da je uporaba medicine za to, da bi samska ženska lahko rodila otroka, strokovno in etično nesprejemljiva in tudi popolnoma nepotrebna, ker bi se s tem ustvarila nepopolna družina. Predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti zakona pa se zdaj sprašujejo, po kakšnih merilih lahko kdo ocenjuje, katera družina je popolna in katera je nepopolna.

"Uporaba pojmov popolna in nepopolna družina je za predlagatelje zahteve etično nesprejemljiva, ker je diskriminacijska in zavajajoča. Strinjajo se s predlagatelji na referendumu zavrnjene novele zakona, da je edinO merilo, ki je relevantnO za opredelitev družine, obstoj starša in otroka," so pojasnili v stranki.

Presojo ustavnosti poskušali doseči že v preteklosti
Pobuda na ustavno sodišče sicer roma že drugič - skupina 38 poslancev iz vrst SD-ja, PS-ja, DeSUS-a in DL-ja je namreč podobno storila že marca lani, a je ustavno sodišče pobudo zavrglo, saj je vmes podpisnikom zaradi volitev prenehal poslanski mandat in niso več imeli pravnega interesa.

Tudi takrat so bili pobudniki v SD-ju, ki so s tem sledili zahtevi za ustavno presojo posameznice, ki jo je ustavno sodišče zavrnilo, ker ni imela pravnega interesa. V utemeljitvi zahteve pa so med drugim zapisali, da ima vsakdo pravico do zdravljenja neplodnosti ne glede na socialni oz. družbeni status ali osebno okoliščino.

Zakon, ki ga izpodbijajo podpisniki, je bil sprejet leta 2000 v času vlade Andreja Bajuka. Po parlamentarnih volitvah in nastopu nove vlade Janeza Drnovška pa je bila aprila 2001 sprejeta novela zakona, ki bi med drugim omogočila umetno oploditev tudi ženskam brez partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in spremenila sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo.

Teden dni po sprejetju novele pa je 34 poslancev zahtevalo referendum, zbiranje podpisov podpore za razpis referenduma je začela tudi skupina volivcev. Volivci so na naknadnem zakonodajnem referendumu novelo nato večinsko zavrnili, zato ni bila uveljavljena.