Predsedniki parlamentarnih strank si želijo, da bi se proces pogajanj o meji s Hrvaško pod okriljem EU-ja nadaljeval, saj je bil dosežen velik napredek.

Premier Borut Pahor je na sestanku vodjam strank in poslancema manjšin predstavil trenuten položaj glede pogajanj o meji. Dejal je, da je bil v zadnjih šestih mesecih dosežen tako velik napredek, da bi ga bilo škoda opustiti.

Slovenija bo zato po njegovih besedah Evropski komisiji predlagala nadaljevanje procesa, ki je zastal, ko je Hrvaška prejšnji teden izstopila iz pogajanj o meji ob posredovanju evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna.

"Pokažimo politično voljo za rešitev"
Predsedniki parlamentarnih strank - med njimi ni bilo predsednika SDS-a Janeza Janše - so danes predlagali, da se vzame čas za premislek. Želijo, da bi se Hrvaška vrnila v pogajalski proces. "Pri teh stvareh ne velja prehitro vreči puške v koruzo," je pojasnil Pahor in dejal, da je treba pokazati politično voljo za rešitev vprašanja.

Spomnil je tudi na to, da bodo morali hrvaško pristopno pogodbo z EU-jem po koncu pristopnih pogajanj ratificirati parlamenti vseh držav članic, sam pa trenutno ne more dati zagotovila, da bi slovenski parlament ob nerešenem vprašanju meje ratificiral to pogodbo.

Premier sicer ne izključuje niti možnosti, da bi državi vprašanje rešili dvostransko. Če je Hrvaška pripravljena razmišljati o tem, da to vprašanje uredi dvostransko, lahko tudi znova prouči sporazum Drnovšek - Račan, je dodal.

Predsedniki na pogovore brez velikih besed
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je pred pogovori dejal, da pričakuje poročilo, kaj se je dogajalo v zadnjem tednu. Sicer pa si je po njegovem mnenju "Hrvaška sama zavezala ta vozel", zato meni, da si ga bo morala tudi sama odvezati. To bi morala storiti tako, da umakne sporne zemljevide iz pristopnih dokumentov, je prepričan Erjavec.

Predsednik SLS-a Radovan Žerjav danes pričakuje "informacije iz prve roke, dosti več pa ne, glede na to, da se nimamo več s kom pogajati". Janša se srečanja ni udeležil in se je po neuradnih informacijah za to tudi opravičil.

Hrvaška poteza kot "dimna bomba"
V prvih odzivih na konec slovensko-hrvaških pogajanj o meji pretekli četrtek so bile slovenske parlamentarne stranke večinoma kritične do izstopa Hrvaške iz pogajanj. S to potezo je Hrvaška na slovenska ramena prevalila odgovornost za zastoj v njenih pristopnih pogajanjih z EU-jem in ob tem zamolčala, da to še zdaleč ni njena edina ovira na poti v EU, so poudarjali.

Hrvaški mediji: Slovenija postaja vse večja težava O tej temi seveda pišejo tudi hrvaški mediji. V zagrebškem Vjesniku trdijo, da Slovenija postaja vse večja evropska težava in da bo Evropska komisija resno pritisnila na Slovenijo šele jeseni. Takrat bo Švedska predsedovala EU-ju, končale se bodo parlamentarne volitve v Nemčiji in jasno bo, da bodo Irci šli na referendum o Lizbonski pogodbi, na katerem pričakujejo ugoden izid.

Zdajšnji in verjetni novi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso se bo moral v prihodnosti bolj jasno opredeliti do tega spora, so prepričani. Menijo, da bo Evropska unija, če bo promovira tovrstno vedenje, imela v prihodnje neverjetne težave, vprašanje pa je tudi, ali se bo sploh širila. Tega se mora Bruselj zavedati, ker časa res ni več, še piše Vjesnik na svoji spletni strani.